Obljubljajo prihranek za gospodinjstva? “Ja, pa ja de!”

LJUBLJANA – Vlada se je v zadnjem obdobju večkrat pohvalila z novimi ukrepi za znižanje stroškov električne energije v zimskem času, a marsikdo meni, da je takšno hvalisanje vsaj deloma zavajajoče. Tako je opozorila tudi Andreja Lončar, ki je poudarila, da kljub nižjim položnicam za gospodinjstva glavno breme še vedno nosijo davkoplačevalci.

Hvalisanje ali skrita cena?

Vlada Republike Slovenije je ob uvedbi novih ukrepov za omilitev stroškov električne energije za gospodinjstva izpostavila, da bodo potrošniki plačevali manj, saj se bodo mesečni stroški v zimskih mesecih znižali celo pod evropsko povprečje. Takšne napovedi so seveda pohvalne in prinašajo upanje gospodinjstvom, ki se soočajo z visokimi stroški življenja. A Lončarjeva opozarja, da ta zgodba ni tako preprosta in da je država pri tem zamolčala bistvene informacije. Stroški subvencij namreč ne izhajajo iz “čarobnega klobuka” – krijejo jih davkoplačevalci.

Subvencioniranje z denarjem iz proračuna

Kot je zapisala Lončarjeva, država trgovcem trenutno pokriva približno tretjino razlike med tržno in regulirano ceno elektrike. To pomeni, da država prek proračuna krije del stroškov električne energije, da bi končnim uporabnikom omogočila nižje cene. Toda proračun se polni izključno iz davkov, ki jih prispevajo slovenski davkoplačevalci. Preprosto povedano, znesek, ki ga gospodinjstva “prihranijo” na položnicah, se še vedno krije z denarjem, ki ga prispevajo ista gospodinjstva. Tako nižji stroški na prvi pogled niso več tako prepričljivi, saj ostajajo obremenitev za celotno državo, tudi tiste, ki morda sami porabijo manj elektrike.

Kako deluje subvencijski sistem?

Da bi razumeli učinek subvencij, je treba pogledati, kako so le-te strukturirane. Trgovci na trgu električne energije sicer prodajajo energijo po višjih, tržnih cenah. Država pa z določenimi ukrepi določa “regulirano” ceno, ki jo plačujejo končni odjemalci, in trgovcem nato krije razliko med tržno in regulirano ceno. Po podatkih ministrstva ta subvencija trenutno zajema tretjino teh stroškov, kar pomeni, da so cene za končnega uporabnika precej nižje. Lončarjeva pa opozarja, da gre ta denar iz proračuna, torej iz žepov vseh prebivalcev Slovenije. Čeprav država na papirju krije razliko, so resnični plačniki še vedno davkoplačevalci. (viri: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo).

Kakšen bo dolgoročni učinek na gospodarstvo?

Lončarjeva poudarja, da tovrstne subvencije lahko na dolgi rok negativno vplivajo na gospodarstvo. Subvencioniranje cene elektrike s proračunskimi sredstvi sicer omogoča trenutni prihranek na položnicah, vendar dolgoročno pomeni večje proračunske izdatke, kar lahko vodi v povečano zadolževanje ali pa v višje davke. Poleg tega ni jasno, koliko časa bo država lahko vzdrževala takšen način subvencioniranja brez posledic za druge proračunske obveznosti. Ali je mogoče, da se bomo v prihodnosti soočili z višjimi davki ali drugimi obremenitvami zaradi tovrstnih “ugodnosti”?

Lončarjeva opozarja, da bi morala država pri predstavljanju tovrstnih ukrepov biti bolj transparentna. Čeprav je znižanje položnic dobrodošlo, bi morali državljani vedeti, od kod prihajajo sredstva za te subvencije in kakšne so dolgoročne posledice. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo se na tem mestu osredotoča predvsem na kratkoročne koristi za gospodinjstva, pri čemer pa zanemarja dolgoročne učinke na proračun in gospodarstvo. To ustvarja sliko, kjer so pozitivni vidiki izpostavljeni, negativni pa zamolčani. Kot je opozorila Lončarjeva, je takšno “hvalisanje” neprimerno, saj skriva dejansko ceno ukrepov.

Bodo gospodinjstva res dolgoročno prihranila?

Vprašanje, ki se ob tem poraja, je, ali bodo gospodinjstva dolgoročno res prihranila, če država za znižanje položnic porablja sredstva iz proračuna. Preračunano bi lahko rekli, da prihranek na položnicah ni “pravi” prihranek, saj bodo slovenski davkoplačevalci morali ta sredstva vrniti v obliki višjih davkov ali zmanjšanja drugih socialnih ugodnosti. Lončarjeva poudarja, da je zato smiselno, da državljani razumejo resnične finančne posledice subvencij in se zavedajo, da trenutna “ugodnost” ni brez cene.


Je res “neodvisen strokovnjak”?

Posnetek Roberta Goloba, predsednika slovenske vlade, ki nastopa kot “neodvisen strokovnjak” za energetske zadeve, je sprožil številne odzive in dvome o njegovi resnični neodvisnosti. Golob je namreč dolgoletni nekdanji direktor podjetja GEN-I, enega glavnih proizvajalcev in ponudnikov električne energije v Sloveniji. Vse kaže, da ima še vedno pomembne povezave v tej industriji, kar postavlja vprašanje o njegovem položaju kot nevtralnega govorca v tem kontekstu.

Vprašanje interesov in pristranskosti

Golobova preteklost kot direktor energetske družbe odpira vprašanje, ali lahko v tej vlogi resnično predstavlja interese širše javnosti ali pa je morda njegov pogled na energetsko politiko delno pogojen z interesi energetskega sektorja. Kot opaža uporabnik Tolemamo, je zanimivo, da Golob “kot fizična oseba” komentira odločitve, ki neposredno vplivajo na odjemalce električne energije, vendar se pri tem zdi, da pravzaprav zagovarja stališča, ki koristijo industriji, ki jo je še pred kratkim vodil.

Prikriti interesi pod krinko strokovnosti?

Čeprav Golob formalno nastopa kot predstavnik vlade in tako posredno tudi kot zaščitnik interesov državljanov, je zaradi njegovih preteklih povezav z GEN-I težko verjeti, da je popolnoma neodvisen. Na površju je sicer govornik, ki se zavzema za dobrobit odjemalcev, vendar bi bilo smiselno postaviti vprašanje, ali v ozadju tiči še kakšen drug interes, ki ga javnost ne vidi.

Golobovo nastopanje v vlogi “neodvisnega strokovnjaka” je torej precej dvoumno. Ali lahko nekdanji direktor energetskega podjetja resnično deluje kot popolnoma nevtralen glas v energetskih vprašanjih? Kritiki verjamejo, da bi bilo smiselno, da bi javnost o njegovih povezavah z energetskim sektorjem bolj odkrito razpravljala. Tako se lahko izognemo situaciji, kjer se zdi, da se pomembne odločitve sprejemajo v korist interesov določenega sektorja, namesto v prid širše javnosti.


Kakšna pa je prihodnost subvencij za elektriko?

Čeprav subvencije trenutno pomagajo gospodinjstvom, da lažje prenašajo visoke stroške energije, se zdi, da ta rešitev dolgoročno ni vzdržna. V primeru, da bi se cene elektrike še dodatno dvignile, bi to pomenilo še večji pritisk na proračun, kar bi lahko imelo resne posledice za financiranje drugih javnih storitev. Lončarjeva opozarja, da bi bilo potrebno poiskati dolgoročno vzdržno rešitev, ki ne bi v tolikšni meri bremenila davkoplačevalcev. (viri: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo).

Subvencije na prvi pogled delujejo kot odlična rešitev za pomoč gospodinjstvom, toda kot opozarja Andreja Lončar, bi morali biti državljani pozorni na dejanske stroške, ki jih takšni ukrepi prinašajo. Znižanje položnic je sicer dobrodošlo, vendar dolgoročna cena ostaja skrita. Zato je ključno, da so ukrepi predstavljeni transparentno in da se davkoplačevalci zavedajo dejanskih finančnih posledic.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www, GOV.si

Vlada razpravlja o spremembah omrežnine in podaljšanju regulacije cen elektrike: Kaj to pomeni za gospodinjstva?

Vlada Republike Slovenije se je danes sestala na seji, kjer je razpravljala o dveh ključnih temah, ki neposredno vplivata na stroške električne energije za gospodinjstva: novem sistemu obračunavanja omrežnine in podaljšanju regulacije cen elektrike.

Novi sistem obračunavanja omrežnine: Potreba po spremembah?

Od 1. oktobra je v veljavi nov sistem obračunavanja omrežnine, ki ga je uvedla Agencija za energijo kot neodvisni regulatorni organ. Kljub temu so se v koaliciji pojavili pomisleki glede ustreznosti te metodologije. Vodji koalicijskih strank SD in Levice, Matjaž Han in Asta Vrečko, sta poudarila, da bi bilo treba sistem omrežnine čim prej spremeniti, saj naj trenutna metodologija ne bi ustrezala potrebam današnjega časa in ne zagotavljala pravičnosti.

Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da je treba preveriti, ali trenutna metodologija obračunavanja omrežnine še ustreza potrebam današnjega časa in zagotavlja pravičnost. “Končne cene elektrike morajo ostati razumljive, pravične in poštene za vse uporabnike,” so dodali.

Direktorica Agencije za energijo, Duška Godina, je v odzivu na te kritike poudarila, da novega sistema omrežnine ne bodo zamrznili, saj nimajo niti enega pravega razloga za to. Izrazila je presenečenje nad navedbami vlade in dodala, da niso prejeli nobenega pravega argumenta, da bi morali metodologijo postaviti drugače.

Podaljšanje regulacije cen elektrike za gospodinjstva

Trenutno veljavna uredba o regulaciji cen električne energije za gospodinjstva določa, da je cena za 90 odstotkov porabljene elektrike zamejena, medtem ko lahko dobavitelji preostalih 10 odstotkov zaračunajo po tržni ceni. Ta uredba velja do konca leta.

Minister za okolje, podnebje in energijo, Bojan Kumer, je ob robu energetske konference v Ljubljani dejal, da bi lahko regulacijo podaljšali do konca zimske sezone. Stranka Levica je vlado pozvala k podaljšanju regulacije, saj menijo, da se tržne cene še niso stabilizirale do te mere, da bi lahko odpravili omejitve cen, ne da bi to prizadelo številne prebivalce.

Možni vplivi na končni strošek električne energije

Vlada ima možnost vplivati na končni strošek električne energije za gospodinjstva z zamikom ponovne uvedbe prispevka za zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Ta prispevek je bil začasno ukinjen kot del ukrepov za blažitev energetske draginje.

Kaj to pomeni za gospodinjstva?

Če bo vlada podaljšala regulacijo cen elektrike in hkrati zamaknila ponovno uvedbo omenjenega prispevka, lahko gospodinjstva pričakujejo stabilne ali celo nekoliko nižje račune za elektriko v prihodnjih mesecih. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do povišanja stroškov, kar bi dodatno obremenilo družinske proračune.

Napisal: E. K.

Vir: www, Pexels