Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Cerkva vedno manj, mošeje pa rastejo kot gobe po dežju? Slovenija postaja islamska država?

Religijske novogradnje v Evropi: Kaj se gradi in kdo plačuje?

V Evropi se zadnjih pet let v religijskem prostoru pojavljajo zanimive razlike v gradnji novih verskih objektov. Medtem ko število katoliških cerkva stagnira ali celo upada, opazimo trend naraščajoče gradnje islamskih mošej. Ta pojav odraža demografske in kulturne spremembe, ki oblikujejo sodobno evropsko družbo, in odpira vprašanja o virih financiranja ter vplivu teh sprememb na širše družbeno okolje.

Gradnja katoliških cerkva: Tradicija z omejitvami

Na področju katoliških cerkva v Evropi so v zadnjem desetletju vidne predvsem stagnacija in zapiranje. Katoliška Cerkev se sooča z upadom duhovnikov in zmanjšanjem števila vernikov, kar zmanjšuje potrebo po gradnji novih cerkva. Poročilo iz leta 2022 kaže, da število katoliških cerkva v nekaterih evropskih državah upada, saj jih preurejajo v kulturne ali celo komercialne objekte. Za Evropo, kjer sta sekularizacija in nizka stopnja obiska cerkva v porastu, ta trend ni presenetljiv. Bo krščanska vera izumrla?

V Sloveniji je situacija podobna. Število cerkva ostaja skoraj nespremenjeno, kar pomeni, da se v zadnjih letih ni zgodila nobena večja gradnja novih katoliških objektov. Zadnji podatki kažejo, da je v Sloveniji okoli 2.901 cerkva in kapel, pri čemer so cerkve finančno odvisne predvsem od donacij vernikov, medtem ko imajo v nekaterih primerih dostop do sredstev za obnovo kulturne dediščine (poroča Družina).

Islamske mošeje: Povečano povpraševanje in financiranje iz tujine

Na drugi strani vidimo vzpon islamskih objektov po Evropi. Povečanje števila muslimanskih priseljencev in naravna rast muslimanskega prebivalstva v zadnjih desetletjih povzročata povečan pritisk na gradnjo novih mošej, ki zadostijo potrebam vernikov. Eden najbolj opaznih primerov je odprtje velike mošeje v Kölnu leta 2018, ki velja za eno največjih v Evropi (poroča Delo). V primerih, kot je ta, je financiranje pogosto prišlo iz kombinacije lokalnih donacij in sredstev iz držav, kot je Katar. Katar je bil v zadnjih letih znan po svojih obsežnih donacijah za gradnjo mošej po Evropi, kar mnogi kritiki vidijo kot obliko kulturne vplivnosti v evropskem prostoru (Nova24TV).

Tudi v Sloveniji je ta trend opazen. Prva večja mošeja, Islamski versko-kulturni center v Ljubljani, je bila odprta leta 2020 in predstavlja edini večji islamski objekt v Sloveniji. Njena gradnja je bila financirana pretežno s sredstvi iz Katarja, kar je v določenih krogih sprožilo vprašanja o vplivu tujih držav na slovensko družbo (Nova24TV).

Kdo plačuje za gradnjo verskih objektov?

Pri vprašanju financiranja verskih objektov se kažejo očitne razlike med katoliškimi in islamskimi objekti. Katoliška Cerkev v Evropi se zanaša na donacije vernikov in sredstva lokalnih škofij, včasih pa so vključena tudi javna sredstva za zaščito kulturne dediščine. Nasprotno pa gradnja mošej pogosto vključuje donacije iz držav z močno muslimansko večino, kot so Katar, Savdska Arabija in druge. Ta sredstva včasih vzbujajo dvome glede tujih vplivov, zlasti ko gre za financiranje projektov v srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah, kjer se kultura pogosto tesno prepleta z religijo.

Družbene in kulturne posledice verske gradnje

Širitev islamskih objektov v Evropi, zlasti tam, kjer se muslimansko prebivalstvo povečuje, pogosto prinaša nova kulturna vprašanja. Katoliška Cerkev v Evropi, tradicionalna večinska religija, se sooča z izzivi sekularizacije in zmanjšanja prisotnosti vernikov, medtem ko islamska skupnost postaja vse bolj prisotna in aktivna pri gradnji svojih verskih objektov.

V nekaterih državah, kjer se gradi več islamskih objektov, to odpira vprašanja integracije, kulturnih sprememb in vpliva tujih držav. Gradnja velike mošeje v Kölnu je, na primer, sprožila različna mnenja o vplivu Katarja kot glavnega finančnega pokrovitelja. Podobne razprave potekajo v Sloveniji, kjer financiranje Islamskega versko-kulturnega centra ni bilo le logističen, temveč tudi političen izziv.

Končno vprašanje: Kakšna je prihodnost verske gradnje v Evropi?

Ob upoštevanju trendov zadnjih petih let lahko predvidimo, da se bo število novih katoliških objektov v Evropi verjetno še naprej zmanjševalo zaradi zmanjševanja števila vernikov. Nasprotno pa lahko pričakujemo nadaljnjo gradnjo islamskih objektov, saj se muslimanska skupnost širi in si želi zagotavljati prostor za bogoslužje.

Ob tem pa ostaja vprašanje, kakšen vpliv ima financiranje verskih objektov iz tujine. Ali so ta sredstva zgolj simbol verske podpore, ali morda odražajo širše geopolitične interese? Dejstvo je, da se verska krajina Evrope spreminja in da bodo potrebne nove razprave o tem, kako naj Evropa pristopi k vprašanju gradnje in financiranja verskih objektov.

Na koncu tako ostaja vse manj prostora za katoliške cerkve in vse več prostora za islamske mošeje, kar je morda neizogiben odraz sodobne demografije.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X

Začenja se gradnja Šentviškega predora na Celovško cesto – pripravite se na zastoje

LJUBLJANA – Začetek gradnje polnega priključka iz Šentviškega predora na Celovško cesto prinaša številne prometne spremembe in nove izzive za vsakodnevne uporabnike. Gradnja tega priključka je ambiciozen projekt, ki naj bi olajšal dostopnost ter izboljšal pretočnost prometa v ljubljanskem mestnem središču, vendar se že na začetku srečuje s kritikami in vprašanji.

Ambiciozen projekt ali še ena ovira v prometu?

Gradnja polnega priključka iz Šentviškega predora na Celovško cesto je del prizadevanj za izboljšanje prometne povezljivosti v Ljubljani. Projekt, ki ga vodi DARS, bo po načrtih omogočil bolj tekoč promet med severozahodnim delom mesta in glavnim cestnim križiščem. Za mnoge prebivalce Ljubljane in okoliških krajev, ki vsakodnevno potujejo skozi ta predor, naj bi bila to velika izboljšava.

Vendar pa se postavlja vprašanje, ali bodo koristi res vredne trenutnih težav. Zapore in preusmeritve prometa, ki jih bodo občasno uvajali v okviru gradbenih del, bi lahko povzročile dodatne zastoje. “Prometne zapore bodo povzročile nekatere motnje, a so potrebne za uspešno izvedbo projekta,” so poudarili pri DARS-u, poroča Dnevnik.

Kritike zaradi zapor in preusmeritev

Gradnja vključuje tudi delne zapore Celovške ceste, ene najbolj prometnih cest v mestu, kar je že sprožilo kritike in nezadovoljstvo med vozniki. Kritiki projekta poudarjajo, da se bo promet v času zapor še poslabšal, kar bi lahko vodilo do daljših zamud in zastojev, predvsem v konicah. Dnevnik poroča, da so na DARS-u pozvali voznike k potrpežljivosti in priporočili uporabo alternativnih poti, kadar je to mogoče.

Nekateri prebivalci Ljubljane se sprašujejo, ali je bil projekt dovolj premišljen glede na vpliv na lokalno skupnost. Zastoji in dodatne težave za prebivalce, ki živijo v bližini gradbišča, bi lahko vplivali na kakovost življenja v okolici. Mestne oblasti obljubljajo, da bodo poskrbele za ustrezno koordinacijo in obveščanje javnosti, vendar so prebivalci razumljivo skeptični, glede na to, kako se takšni projekti običajno odvijajo v Ljubljani.

Kdo bo imel največ koristi?

Ob vseh kritikah in pomislekih se zastavlja vprašanje, kdo bo dejansko imel največ koristi od novega priključka. Na prvi pogled se zdi, da bodo največje koristi imeli dnevni migranti in tisti, ki potujejo med Ljubljano in njenimi okoliškimi naselji. Po drugi strani pa se lokalni prebivalci morda ne bodo strinjali, saj bo gradnja začasno povečala hrup in onesnaženje v okolici.

DARS ocenjuje, da bo projekt zmanjšal gostoto prometa na nekaterih obstoječih priključkih in izboljšal pretočnost, a ali bo to res odtehtalo trenutne neprijetnosti, bo pokazal čas. Mnogi se bojijo, da bodo stroški, ki jih prinašajo gradbena dela, večji od dolgoročnih koristi.

Povezava s širšim prometnim omrežjem

Gradnja polnega priključka na Celovško cesto je del širših prizadevanj za izboljšanje prometne infrastrukture v Sloveniji. Projekt naj bi izboljšal povezavo med Šentviškim predorom in Celovško cesto, kar bo omogočilo bolj neposreden dostop do drugih glavnih prometnih osi. Slovenija se že dolgo spopada s težavami v infrastrukturi, predvsem v mestih, kjer zastarelost cest in pomanjkanje ustreznih povezav povzročata številne težave.

DARS si prizadeva, da bi projekt zaključili v najkrajšem možnem času, vendar ostaja vprašanje, ali bodo zmožni držati obljubljene roke. Mnogi podobni projekti v Sloveniji so bili zaradi različnih težav preloženi ali celo ustavljeni. “Verjamemo, da bomo z uspešno izvedbo projekta izboljšali prometno situacijo in pripomogli k večji varnosti na cestah,” so dejali pri DARS-u, poroča Dnevnik.

Kakšni so dolgoročni učinki na promet?

Medtem ko DARS obljublja, da bo projekt dolgoročno izboljšal pretočnost prometa, so nekateri prometni strokovnjaki skeptični. Poudarjajo, da dodajanje novih priključkov ni nujno rešitev za prometne težave, saj lahko dolgoročno poveča količino prometa. V Ljubljani in drugih večjih mestih po svetu so se že srečali s primeri, ko so nove ceste le spodbudile več voženj in povečale odvisnost od avtomobilov.

Poleg tega se zastavlja vprašanje vpliva na okolje. Več prometa pomeni več izpustov, hrupa in vplivov na lokalno ekosfero, česar se morajo mestne oblasti zavedati. Kritiki poudarjajo, da Ljubljana nujno potrebuje celovitejšo prometno strategijo, ki bo vključevala tudi spodbujanje javnega prevoza in alternativnih načinov prevoza, kot so kolesarjenje in pešačenje.

Kaj lahko pričakujemo?

Za zdaj ostaja glavno vprašanje, ali bo projekt uspešno izveden in ali bo dosegel želene cilje. Mnogi prebivalci in vozniki bodo morali biti potrpežljivi in prilagodljivi zaradi delnih zapor in preusmeritev prometa. Mestne oblasti obljubljajo, da bodo z rednim obveščanjem poskušale zmanjšati nevšečnosti za javnost, vendar ostaja skeptičen ton.

V vsakem primeru gradnja polnega priključka iz Šentviškega predora na Celovško cesto prinaša nove možnosti za izboljšanje prometne pretočnosti, a tudi tveganje za povečanje prometa v prihodnosti. Uspešnost projekta bo odvisna od njegove izvedbe, upoštevanja vpliva na lokalno skupnost ter prihodnjih prizadevanj za celovito rešitev prometne problematike v Ljubljani.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik

Nova krožišča v Trebnjem? Ostre debate med občani o nujnosti novih prometnih ureditev

TREBNJE – Ali res potrebujemo nova krožišča? Anonimne debate med prebivalci se stopnjujejo

Razprava o novih krožiščih v Trebnjem se je v zadnjih dneh razvnela na družbenih omrežjih. Vprašanje nujnosti postavitve krožišč je sprožilo burne odzive in delitev mnenj med prebivalci. Medtem ko nekateri zagovarjajo prometne spremembe, drugi menijo, da krožišča niso potrebna in prinašajo več težav kot rešitev.

Uporabnik Facebooka je zapisal: “Sej so naredili enga na zalogo, pr vovku. Polahku, ne bt živčni…” S to izjavo je želel pomiriti tiste, ki so že nestrpni zaradi del, a kljub temu mnogi ostajajo nezadovoljni. Anonimna prebivalka je komentirala: “V Ivančni Gorici so ga naredili preko noči, sicer pa, vprašanje zastavite županji,” kar morda namiguje na počasno izvajanje prometnih projektov v Trebnjem. Vir: komentarji na družbenih omrežjih.

Nova krožišča v Trebnjem? Ostre debate med občani o nujnosti novih prometnih ureditev
Objava na družbenem omrežju Facebook, v skupini Trebanjci.

Pomisleki glede hitrosti gradnje

Vprašanje, kako hitro in učinkovito se izvajajo prometne spremembe, je postalo glavna tema. Nekateri poudarjajo, da se v drugih krajih stvari odvijajo veliko hitreje. To pa ne velja za Trebnje, kjer se zdi, da se dela vlečejo. En uporabnik je izrazil zaskrbljenost: “Narisali črte na že položen asfalt in postavili nekaj ovir. Tako se lahko naredi preko noči.” Po njegovem mnenju bi morali biti projekti v občini izpeljani hitreje in bolj učinkovito, podobno kot v drugih krajih. Vir: komentarji na družbenih omrežjih.

Ali so krožišča modna muha?

Nekateri prebivalci menijo, da so krožišča le modna muha, ki ne prinašajo resničnih koristi za promet. En komentator je zapisal: “Vsaj polovica krožišč je narejenih iz modne muhe. Stalno poslušamo o ekologiji in zelenem prehodu – se je mogoče kdo vprašal, koliko več izpustov in ostalega onesnaževanja je zaradi nepotrebnih krožišč?” To vprašanje odpira razpravo o tem, ali krožišča res izboljšujejo prometne razmere ali pa dejansko poslabšujejo okoljske pogoje. Povečano zaviranje, speljevanje in vožnja skozi krožišča naj bi po mnenju nekaterih povzročila dodatno onesnaževanje. Vir: komentarji na družbenih omrežjih.

Na drugi strani pa se pojavljajo tudi pozitivna mnenja. Zagovorniki krožišč menijo, da ta pripomorejo k boljši pretočnosti prometa in zmanjšujejo prometne zastoje, kar pa posledično pomeni manjšo onesnaženost zraka. Anonimni komentator se je odzval z: “Kako točno naj bi krožišče bolj onesnaževalo ozračje kot kolona 10ih vozil, ki čaka 5 minut v križišču?” Ta komentar poudarja, da krožišča omogočajo boljšo tekočo vožnjo, kar skrajša čas čakanja v prometu in zmanjšuje izpuste. Vir: komentarji na družbenih omrežjih.

Krožišča: Rešitev ali nepotrebna naložba?

Vprašanje, ali krožišča resnično rešujejo prometne težave ali so le nepotrebna finančna bremena, je še vedno aktualno. Anonimni kritik je izrazil: “Najprej naj se Trebanjci naučite vozit (smerniki, 50km/h), pa bo čisto super.” Po njegovem mnenju problem ne tiči v infrastrukturi, temveč v prometni kulturi. Slaba prometna kultura, neupoštevanje pravil in nepravilna uporaba smernikov so po njegovem mnenju glavni razlogi za prometne težave. Vir: komentarji na družbenih omrežjih.

Drugi pa poudarjajo visoke stroške krožišč. Anonimni prebivalec je opozoril: “Italijani klobuk postavijo na sredino, pa je krožišče, pa vse laufa. Pri nas pa milijone za nekaj, kar ne rabimo. Bljak…” Tako je izrazil nezadovoljstvo glede tega, kako visoki stroški so povezani s postavitvijo krožišč, ki po njegovem mnenju ne prinašajo dejanskih rešitev. Vir: komentarji na družbenih omrežjih.

Kaj prinaša prihodnost?

Občina Trebnje je napovedala, da bodo jeseni potekala zasaditvena dela okoli bodočih krožišč, kar bo po njihovih načrtih polepšalo okolico in izboljšalo videz kraja. Vendar se zdi, da bo razprava o tem, ali so krožišča resnično koristna, še dolgo trajala. Medtem ko nekateri vidijo v tem napredek in pridobitev za občino, drugi vztrajajo, da so krožišča nepotrebna in celo škodljiva.

Ali bodo krožišča dejansko izboljšala prometno varnost in pretočnost v Trebnjem ali pa bodo ostala le predmet sporov in kritik, bo pokazal čas. Prebivalci pa za zdaj ostajajo razdeljeni.

Napisal: N. Z.

Vir: FB

Na omrežju X ogorčeni nad predsednikom vlade Golobom: „Ni ga bilo sram!“

Nekaj dni pred prvo obletnico lanskih katastrofalnih poplav so danes na naslovu Podgorska cesta 40a v Slovenj Gradcu odprli vrata prve hiše za poplavljeno družino v Sloveniji.

LJUBLJANA, SLOVENJ GRADEC – Predsednik vlade Republike Slovenije Robert Golob je v luči ogromne škode, ki so jo povzročile nedavne poplave, ki so 4. in 5.8. 2023 prizadele Slovenijo, napovedal gradnjo 100 montažnih hiš na mesec. Minilo je skoraj leto, zgrajena je bila ena samcata hiša, pa še pri tej država ni imela pri tem nič.

Prva

Nekaj dni pred prvo obletnico lanskih katastrofalnih poplav so danes na naslovu Podgorska cesta 40a v Slovenj Gradcu odprli vrata prve hiše za poplavljeno družino v Sloveniji.

Prišel na otvoritev

Premier dr. Golob je vsem generacijam družine, ki danes dobiva nov dom, zaželel veliko varnosti na življenjski poti. Iskreno je čestital in se zahvalil vsem, s pomočjo katerih je danes družina dobila ključ Hiše novega začetka. “Naj bo to simbol za celo Slovenijo.”

„Verjamem, da gredo vsi ukrepi, ki jih izvaja država v okviru popoplavne obnove v smer, da bomo morebitne poplave v prihodnje pričakali bolje pripravljeni. To pomeni, da je treba tudi nekaj več potrpljenja, da stroka opravi svoje delo,“ je še dodal predsednik vlade, ki je spregovoril bo taki slovesnosti, čeprav njegova vlada ni izpolnila še ene od številnih obljub.

Hiša novega začetka

Postavili so jo Mestna občina Slovenj Gradec, podjetje Pergola iz Radelj ob Dravi in številni donatorji iz vse Slovenije. Postala je nov, varen dom za eno od družin iz območja mestne občine, ki se je zaradi ogroženosti znašla na seznamu za izselitev vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih. Simbolično so jo poimenovali Hiša novega začetka. Zanjo sta si v jeseni 2023 v roke segla direktor podjetja Pergola iz Radelj ob Dravi Vidko Švajger in župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler. Do zaključka gradnje se jima je pri gradnji dobrodelnega doma za poplavljeno družino pridružilo 40 donatorjev iz vse Slovenije.

Spet ta birokracija

Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo po poplavah, se je najprej zahvalil podjetju Pergola in vsem ostalim donatorjem, ki so pomagali družini do novega doma. »Zemljišče za hišo je donirala Mestna občina Slovenj Gradec, s tem da občina, niti država ne smeta donirati, zato smo se dogovorili tako, da bo mestna občina to zemljišče prenesla na državo, država bo občini kompenzirala zemljišče, ki ga potrebuje na tem območju, družina pa se je strinjala, da zemljišče odkupi, da bodo v celoti lastniki vsega. To jim bo omogočilo, da zemljišče opremijo še s kakšnim pomožnim objektom, sicer bi jim to bilo onemogočeno«.  

Direktor podjetja Pergola iz Radelj ob Dravi Vidko Švajger: »Če ne bi bilo toliko birokracije, bi hišo lahko predali že konec aprila. Rad bi pohvalil vse dobavitelje, pa tudi župana Mestne občine Slovenj Gradec Tilna Kluglerja. Brez njegove pomoči nam ne bi uspelo«.

Začeli januarja

Niti sneg niti mraz nista 22. januarja 2024 preprečila odkritje temeljnega kamna za pritlično montažno hišo, površine 113 kv. metrov. Slovesnosti sta se udeležila Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport ter Boštjan Šefic, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023. »To je naš majhen, a pomemben prispevek k rešitvi stisk premnogih družin, ki so tudi na Koroškem zaradi poplav izgubile domove,« je po odkritju temeljne plošče izjavil župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler.

»Že avgusta 2023, ko smo bili priča katastrofalnim poplavam, smo vedeli, da se bomo odzvali in po svojih najboljših močeh nekomu pomagali. Za pomoč smo navdušili tudi svoje kooperante in dobavitelje,« pa je takrat dejal Vidko Švajger, direktor podjetja Pergola d.o.o. iz Radelj ob Dravi ter dodal, da se za dobrodelnost niso odločili zaradi medijske pozornosti, pač pa zaradi srčnosti in sočutja do ljudi v stiski.

DONATORJI POLEG MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC IN PODJETJA PERGOLA (po abecednem vrstnem redu):

AVTOPREVOZNIŠTVO KODRIČ / ATERMIKA / ALROSA EKO / BENDERS / BIRO23 / BELAK MOZAIK / DBT / ENND / ELMITEL / ELMED / EM-RA / GRAMA / GALU / IBUS / KABELTECH / KALCER / KAMNOSEŠTVO PODPEČAN / KOMUNALA SLOVENJ GRADEC / KOCEROD / KOLES / KUSTER / KOGRAD IGEM / KONIK / LESNA / LIONS KLUB SLOVENJ GRADEC / MAREX / PROJEKTIVNI BIRO, Mejra Ogris / NIG / RADLES / REMOPLAST / REKLAME KAŠNIK / RAJA – TLAKI / ROMET / LONI MONT / SAINT – GOBAIN / SA&E / SIEKO / SANJSKI VRTOVI / ŠVAJGER DEJAN / VERDINEK / VOC Celje

O Pergoli

Podjetje Pergola, ki v letošnjem letu  praznuje dvajseto obletnico delovanja, je z lastno proizvodnjo nizkoenergijskih montažnih hiš na slovenskem tržišču dejavno od leta 2004, od leta 2013 pa tudi na tujih trgih, največ v sosednji Avstriji. Podjetje, ki ga vodi Vidko Švajger, je v času svojega delovanja ustvarilo dom že več kot 900 družinam. Pred štirinajstimi leti so se preselili v nove, večje in modernejše poslovne in proizvodne prostore v poslovni coni Radlje ob Dravi. Letno proizvedejo okoli 100 hiš, njihove kapacitete pa so še bistveno višje.

Škoda v Mestni občini Slovenj Gradec

Mestna občina Slovenj Gradec je v lanskih petih škodnih dogodkih v času od maja do novembra utrpela skupno škodo v višini skoraj 60 milijonov evrov, največjo v poplavah 4. avgusta. Sprožilo se je 248 plazov, od tega 197 na kmetijskih površinah, ostalo pa so plazovi in usadi na cestah ter plazovi za stanovanjskimi objekti. Popolnoma so se porušili štirje mostovi, trije so poškodovani. Na seznamu vladne službe za obnovo po lanskih poplavah, ki sicer še ni dokončen, sta v Mestni občini Slovenj Gradec za izselitev predvideni dve družini. 

Pripravil: Nadlani.si
Foto: MO Slovenj Gradec