Santorini in Athos pod udarom potresov! Najmočnejši dosegel M 4.8!
V zadnjih tednih je Grčijo prizadela serija močnih potresov, ki so povzročili nemir med prebivalci in obiskovalci. Posebej prizadeta sta območji Athosa in Santorinija, kjer so potresi dosegli magnitudo do 5,3. Strokovnjaki opozarjajo na možnost nadaljnjih potresov in pozivajo k previdnosti.
Potresna aktivnost na Athosu
15. februarja 2025 ob 16:11 po lokalnem času je območje Athosa stresel potres z magnitudo 4,8. Epicenter je bil lociran približno 8 kilometrov severozahodno od Kareje, na globini približno 5 kilometrov. Tresenje tal so čutili prebivalci širšega območja Halkidikija, Soluna, pa tudi v sosednjih državah. Monasi na Sveti gori so poročali o močnih tresljajih, nekateri so začasno zapustili svoje celice, dokler se potres ni umiril. Za zdaj ni poročil o večji gmotni škodi, vendar oblasti pozivajo k previdnosti zaradi možnosti popotresnih sunkov.
Nadaljevanje potresov na Santoriniju
Santorini, priljubljen turistični otok, je od konca januarja 2025 doživel več tisoč potresnih sunkov. Najmočnejši med njimi je bil zabeležen 10. februarja 2025, z magnitudo 5,3. Epicenter je bil med Santorinijem in otokom Amorgos, na globini približno 17 kilometrov. Tresenje tal so čutili tudi v Atenah. Oblasti so zaradi varnosti razglasile izredne razmere na otoku, zaprle šole in evakuirale na tisoče prebivalcev in turistov. Prav tako so zaprli priljubljene turistične točke, kot je Rdeča plaža, zaradi nevarnosti plazov in padajočih skal.
Možnost vulkanskega izbruha?
Santorini leži na območju aktivnega vulkanskega loka, kar povzroča skrbi glede morebitnega vulkanskega izbruha. Strokovnjaki sicer menijo, da trenutna potresna aktivnost ni neposredno povezana z vulkansko dejavnostjo, temveč je posledica premikov tektonskih plošč. Kljub temu pozorno spremljajo razmere in prebivalce obveščajo o morebitnih nevarnostih.
Pretekli dogodki in zgodovinski kontekst
Območje Egejskega morja je znano po svoji potresni aktivnosti. V preteklosti so močni potresi povzročili znatno škodo in vplivali na lokalne skupnosti. Leta 1956 je potres z magnitudo 7,7 prizadel Amorgos in Santorini, povzročil smrt 53 ljudi ter sprožil cunami z valovi višine do 30 metrov. Trenutna potresna aktivnost je po mnenju strokovnjakov del naravne seizmične nestabilnosti regije.
Priporočila za prebivalce in obiskovalce
Oblasti pozivajo prebivalce in obiskovalce, naj ostanejo mirni, vendar previdni. Priporočajo, da se izogibajo območjem, kjer obstaja nevarnost plazov ali padajočih predmetov, ter da sledijo navodilom lokalnih oblasti. Prav tako svetujejo, da imajo pripravljene nujne potrebščine in načrt evakuacije v primeru močnejših potresov.
Trenutna potresna aktivnost v Grčiji poudarja naravno seizmično nestabilnost regije. Čeprav so potresi povzročili nemir med prebivalci in obiskovalci, za zdaj ni poročil o večji škodi. Strokovnjaki bodo še naprej spremljali razmere in obveščali javnost o morebitnih nevarnostih.
Pripravil: E. K. Vir: Facebook, Shutterstock
Priljubljeno plažo na Santoriniju povsem uničil potres, tako je videti zdaj (VIDEO)
ATENE, 6. 2. 2025 – Serija potresnih sunkov, ki v zadnjih dneh pretresa Grčijo, je pustila vidne posledice na Santoriniju, enem najbolj prepoznavnih grških otokov. Najmočnejši sunek z magnitudo 5,1 je včeraj, v sredo, 5. 2. 2025, zvečer sprožil skalni podor, ki je dobesedno izbrisal priljubljeno Rdečo plažo. Ob tem so seizmologi opozorili na povečano nevarnost novih plazov, vendar radovednih turistov to ni odvrnilo – mnogi so se kljub nevarnosti drznili do roba pečine, da bi ujeli najbolj dramatične posnetke.
Nevarno tresenje, ki ne pojenja
Grčijo so v zadnjih dneh preplavili strahovi, saj seizmologi beležijo več kot 6400 potresnih sunkov v obdobju devetih dni. Po podatkih Nacionalne in Kapodistrske univerze v Atenah (NKUA) se potresna aktivnost kaže kot t. i. potresni roj, kar pomeni, da ni enega samega glavnega potresa, temveč več sunkov podobne jakosti. Zadnji močnejši sunek, zabeležen v sredo, je bil sicer krajši od torkovega (5,0), a občutek ni bil nič manj grozljiv, poročajo prebivalci otoka.
Panični prebivalci in turisti so pohiteli na ulice, v trgovinah je bilo moč opaziti vrste pred blagajnami, saj se mnogi že pripravljajo na mogočnost močnejšega potresa. „Najdaljši doslej. Grozljivo,“ je tresenje tal opisala prebivalka Aten, ki je sunek občutno zaznala kljub 200 kilometrov oddaljeni lokaciji epicentra.
Rdeča plaža postala nedostopna – vsaj za ‘razsodne‘
Rdeča plaža, ena najbolj fotografiranih lokacij na Santoriniju, je zdaj uničena. Po podatkih grškega portala Newsit.gr je skalni podor povsem prekril dostopno pot, kar pomeni, da se do obale trenutno lahko pride le s čolnom. A kljub temu so se nekateri obiskovalci odločili za tvegano bližnjico – splezali so preko nevarnih skal, kjer so se tla pred nekaj urami dobesedno sesula. Med njimi so bili predvsem kitajski turisti, ki so si, kot pravijo očividci, za vsako ceno želeli popoln selfie.
Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da je teren zdaj skrajno nestabilen. Efthymis Lekkas, predsednik Grške organizacije za načrtovanje in zaščito pred potresi (OASP), je poudaril, da so možni dodatni podori, saj so kamnine, ki obkrožajo Rdečo plažo, zelo porozne in nagnjene k krušenju. Kljub temu na območju ni bilo še nobene uradne zapore.
— Nothing Familiar Travel (@NothingFamiliar) May 6, 2022
Kaj sledi? Možna dva scenarija
Seizmologi s Kapodistrske univerze v Atenah napovedujejo dva mogoča scenarija. Prvi, bolj ugoden, je ta, da se bo seizmična aktivnost postopoma zmanjšala, a lahko manjši sunki trajajo še nekaj mesecev. Drugi, manj zaželjen, pa predvideva močnejši potres, ki bi lahko presegel magnitudo 6,0 in povzročil obsežnejšo škodo.
“Naša analiza kaže, da trenutno ni znakov vulkanske dejavnosti,** vendar to ne pomeni, da je nevarnost mimo,” je dejal eden vodilnih seizmologov pri NKUA.
Več kot 10.000 ljudi zapustilo otok
V preteklih dneh je Santorini zapustilo že več kot 10.000 ljudi, predvsem zaradi strahu pred močnejšim potresom. Letalski prevozniki in trajektne družbe poročajo o povečanem povpraševanju po vozovnicah proti celini, cene prevozov pa so se v nekaterih primerih povišale za več kot 40 %.
“Ne gre le za potres. Ljudje so prestrašeni, bojijo se tudi dodatnih podorov, infrastruktura pa je v določenih delih otoka resno poškodovana,” je za grški portal Ekathimerini dejal lokalni hotelir, ki je moral odpovedati vse rezervacije do konca meseca.
Grška vlada v pripravljenosti
Grški premier Kiriakos Micotakis je v sredo sporočil, da je vlada pripravljena na vse scenarije. Na otok so napotili dodatne ekipe civilne zaščite, gasilce in seizmologe, ki nenehno spremljajo dogajanje.
“Varnost prebivalcev in obiskovalcev je naša glavna prioriteta, ukrepali bomo odločno in hitro,” je dejal premier na novinarski konferenci.
Santorini – otok na tektonski meji
Santorini leži na severnem robu Egejskega morja, kjer se sredozemska in egejska tektonska plošča nenehno premikata. Podobna potresna aktivnost se je na otoku zgodila tudi leta 1956, ko je potres z magnitudo 7,7 povzročil obsežne porušitve in smrtne žrtve. Današnja situacija sicer ni tako skrajna, vendar strokovnjaki opozarjajo, da se seizmološke razmere lahko hitro spremenijo.
Za zdaj le previdnost, panika ni potrebna
O oblasti svetujejo previdnost, a panika ni potrebna. Turisti naj spremljajo uradne vire informacij in se izogibajo nevarnim območjem. Za prebivalce Santorinija je prihodnost še vedno negotova, vendar upajo, da se bo otok kmalu umiril – vsaj do naslednjega potresa.
VIRI:
Newsit.gr
Nacionalna in Kapodistrska univerza v Atenah (NKUA)
Santorini streslo najhuje v zadnjih dneh, domačini v paniki – evakuiranih že več kot 10.000 ljudi
SANTORINI, 06. 02. 2025 – Grški otok, ki ga turisti obožujejo zaradi njegovih razgledov, ni bil le idilična kulisa sončnih zahodov, temveč tudi prizorišče nečesa precej bolj neprijetnega – serije potresov, ki so v zadnjih dneh močno razburkali tla in duše tamkajšnjih prebivalcev.
Otok, ki leži na eni od seizmično najbolj aktivnih točk v Evropi, je bil v zadnjih devetih dneh prizorišče več kot 6.400 potresnih sunkov. Najmočnejši med njimi, z magnitudo 5,3, je otok stresel 4. februarja in ga naredil za epicenter napetega opazovanja seizmologov in zaskrbljenosti prebivalcev.
Evakuacije, strah in dvomi
„Zdi se, kot da tla nikoli ne mirujejo,“ je povedala Maria Papadopoulos, domačinka iz Fire. „Vsakih nekaj ur se zazdi, da bo najhujše še prišlo.“ In prav ta negotovost je razlog, da je z otoka odšlo že več kot 10.000 ljudi – nekateri iz previdnosti, drugi zaradi živčne izčrpanosti. Leti v Atene so bili razprodani, trajekti preobremenjeni, saj je beg v večje mesto za mnoge predstavljal vsaj psihološko olajšanje.
Santorini has experienced over 550 earthquakes since the weekend, with the strongest at 4.9 magnitude. More than 6,000 residents have evacuated, and experts warn that seismic activity may persist. The island, which usually hosts millions of tourists, is now deserted, with… pic.twitter.com/LJ9WUbN3iR
Po podatkih Nacionalne in Kapodistrske univerze v Atenah (NKUA) seizmična aktivnost kaže vse znake t.i. potresnega roja – kar pomeni, da noben sunek posebej ne izstopa, temveč gre za niz srednje močnih potresov, ki lahko trajajo več dni ali celo tednov.
The Santorini-Amorgos earthquake swarm just keeps going. It has now produced over 1,000 individual events since it began on January 27. pic.twitter.com/KQwxEj0Vbb
Toda ali to pomeni, da najhujšega ni na obzorju? Seizmologi so previdni. „Takšni roji so lahko predhodniki močnejšega potresa ali pa se zgolj postopoma umirijo,“ je pojasnil Manolis Skordilis, strokovnjak za geodinamiko. Omenil je, da je bila aktivirana prelomnica, ki je v preteklosti sprožila potrese z magnitudo nad 6,0.
Ali se lahko ponovi leto 1956?
Santorini se je v preteklosti že znašel v krempljih močnih potresov. Leta 1956 je otok prizadel potres z magnitudo 7,7, ki mu je sledil še en, malenkost šibkejši, a vseeno katastrofalen sunek (6,9). Ta serija potresov je povzročila cunami, ki je opustošil pristanišče, rušil stavbe in prisilil tisoče prebivalcev v izselitev.
In prav to je strah, ki danes teži Santorini. Lokalne oblasti spremljajo razmere in opozarjajo prebivalce, da ostanejo pripravljeni na morebitne evakuacije. Minister za civilno zaščito Vasilis Kikilias je zatrdil, da so reševalne ekipe v pripravljenosti in da imajo oblasti izdelan natančen evakuacijski načrt.
Stanje ostaja negotovo
Zaenkrat ni jasno, ali se bo trenutni niz potresov umiril ali stopnjeval v močnejšo katastrofo. Premier Kiriakos Micotakis je prebivalce pozval k mirnosti, a hkrati poudaril, da se pripravljajo na vse mogoče scenarije.
Znanstveniki in oblasti ostajajo v pripravljenosti, turisti pa se sprašujejo: bo Santorini še vedno tam, ko se prah poleže?
VIRI:
Evropsko-mediteranski seizmološki center (EMSC)
Nacionalna in Kapodistrska univerza v Atenah (NKUA)
Grška organizacija za načrtovanje in zaščito pred potresi (OASP)
The Guardian, AP News, Ekathimerini
Pripravil: N. Z.
Santorini trepeta: val močnih potresov stresa otok, prebivalci bežijo iz domov
Grški otok Santorini, priljubljena destinacija milijonov turistov letno, je v zadnjih 48 urah doživel več kot 200 potresnih sunkov, ki so dosegali magnitude med 3,0 in 4,7. Kljub temu, da ni poročil o večji materialni škodi, so sunki med prebivalci in obiskovalci povzročili nemir. Mnogi so noč preživeli na prostem ali v avtomobilih, da bi se izognili morebitni nevarnosti.
Potresna aktivnost na območju Santorinija
Seizmologi so si enotni – trenutni niz potresov morda še ni glavni potresni sunek, kar pomeni, da so dodatni močni sunki še vedno mogoči. Predsednik grške Organizacije za protipotresno načrtovanje in zaščito je za ERT izjavil, da obstaja majhna verjetnost potresa z magnitudo 5,5, vendar ni znakov, da bi prišlo do potresa, močnejšega od magnitude 6,0. (vir: ERT)
V primerjavi z zgodovinskimi potresi na Santoriniju, ko so leta 1956 močni sunki z magnitudo 7,7 in 7,2 skupaj s cunamiji uničili velik del otoka in zahtevali številne žrtve, je trenutna situacija manj dramatična, a vseeno vredna pozornosti.
Strah med prebivalci in evakuacija turistov
V strahu pred močnejšim potresom so se mnogi prebivalci in turisti odločili zapustiti otok. Trajekti v Atene so polni, zasedeni so tudi leti s Santorinija. Ta fenomen ni neobičajen – ko je Kreto leta 2021 stresel potres z magnitudo 6,0, se je prav tako na tisoče ljudi odločilo za odhod, čeprav ni bilo večje škode.
Turisti so v zadnjih dneh postali opazno manj prisotni na znamenitih belih terasah Oie in v stari prestolnici Pyrgos, kjer sicer prevladuje gneča. V nekaterih hotelih so recepcije odprte 24 ur na dan, osebje pa goste opozarja na varnostne ukrepe.
Oblasti sprejemajo nujne ukrepe
Grška vlada je sklicala krizni sestanek in na Santorini poslala enote civilne zaščite. Prav tako se vojska pripravlja na morebitno reševalno operacijo. Na otok so že prispele reševalne ekipe s psi iskalci, saj se v primeru močnega potresa bojijo porušenja starih kamnitih hiš, ki se nahajajo predvsem v manših vaseh, kot sta Emporio in Megalochori.
Lokalne oblasti so sprejele tudi preventivne ukrepe:
Zaprli so vse šole in prekinili organizirane dogodke v zaprtih prostorih.
Prebivalce so opozorili, naj se ne zadržu jejo blizu obale, predvsem v manših pristaniščih, kot sta Ammoudi in Fira.
Hotelskim lastnikom so priporočili, naj izpraznijo bazene, saj lahko ob močnem potresu voda povzroči dodatno škodo na konstrukciji objektov.
Santorini: otok na stičišču tektonskih plošč
Potresna dejavnost na Santoriniju ni naključna. Otok leži na aktivnem tektonskem območju, kjer se Evrazijska in Afriška plošča srečujeta in ustvarjata napetosti v zemeljski skorji. Tovrstni premiki so v preteklosti povzročili ne le močne potrese, ampak tudi vulkanizme, zaradi katerih je današnji Santorini pravzaprav ostanek ene najhujših vulkanskih eksplozij v zgodovini – izbruha There okoli leta 1600 pr. n. š.
Turisti in prihodnost otoka
Leta 2023 je Santorini obiskalo 3,4 milijona turistov, kar je skoraj 250-krat več od števila stalnih prebivalcev otoka, ki jih je okoli 15.500. Po trenutno dostopnih podatkih oblasti ocenjujejo, da bo ta potresni dogodek začasno upočasnil prihod turističnih gostov, vendar dolgoročno ne bo vplival na privlačnost otoka kot ene najbolj ikoničnih destinacij v Sredozemlju.
Ostaja odprto vprašanje: bo Santorini doživel večji potres, ali pa gre le za naravno “prezračitev” tektonskih sil? Za zdaj so odgovori le ugibanja, a prebivalci vedo eno – življenje na Santoriniju je nepredvidljivo, a hkrati polno neustavljivega šarma.
Pripravil: N. Z.
Vir: ERT, AP News, Grška civilna zaščita
Najbolj priljubljene počitniške destinacije 2025 – Hrvaška ni več na vrhu!
Slovenci smo že od nekdaj narod popotnikov – radi raziskujemo, odkrivamo skrite kotičke sveta, hkrati pa smo znani po tem, da imamo radi svoje udobje in znane kraje. Ni presenetljivo, da je bila Hrvaška dolga leta na vrhu našega dopustniškega seznama. A nekaj se spreminja. V letu 2025 vse več slovenskih turistov razmišlja širše – pogled se usmerja proti Mediteranu, eksotičnim plažam in celo avanturističnim destinacijam, ki jih še pred desetletjem večina ni jemala resno.
Zakaj ta sprememba? Cene na Hrvaškem so poskočile, ponudba pa ostaja enaka ali celo slabša. Mnogi dopustniki se pritožujejo, da za enako ceno v Turčiji ali Egiptu dobijo bistveno boljšo storitev – all-inclusive hotele z bazeni, bogatimi animacijami in raznoliko hrano. Poleg tega so letalske povezave iz Ljubljane in bližnjih letališč vedno boljše, kar pomeni, da so Grčija, Španija ali Egipt praktično enako dostopni kot Istra ali Dalmacija.
Grčija ostaja nesporna kraljica – a ne več le Mykonos in Santorini
Čeprav si marsikdo ob omembi Grčije takoj predstavlja bele hiške Santorinija ali divje zabave Mykonosa, se Slovenci letos množično odločajo za druge kotičke. Krf, Zakintos, Kos in Lefkada so med najbolj priljubljenimi, saj ponujajo čudovite plaže, avtentično kulinariko in prijazne domačine, ki ne gledajo turistov le kot vreče denarja.
Poleg klasičnih letovišč Slovenci vse bolj odkrivamo tudi celinsko Grčijo – Parga, Peloponez in Epir so regije, ki ponujajo popolno kombinacijo zgodovine, narave in miru. Če se želite izogniti gneči, a še vedno uživati v pravem mediteranskem vzdušju, so to odlične alternative.
Turčija – kjer za svoj denar dobiš največ
Če bi naredili anketo med slovenskimi turisti, kje so se na dopustu počutili najbolj kraljevsko, bi večina izpostavila Turčijo. Razlog? Razkošni hoteli, ki so za isto ceno kot apartma na Hrvaškem. Antalya, Side, Bodrum in Belek so letovišča, kjer vas bo pričakal najsodobnejši turizem – od vrhunskih bazenov do spa centrov, otroških parkov in neskončnih all-inclusive ponudb.
Kar je zanimivo – Slovenci, ki enkrat obiščejo Turčijo, se tja skoraj zagotovo vrnejo. Turki so znani po gostoljubnosti in vrhunski storitvi, zaradi česar se marsikdo vpraša: “Zakaj bi za isto ceno ostal doma ali na Hrvaškem?”
Egipt – kamor Slovenci zdaj letijo tudi s čarterji
Pred leti je bil Egipt nekoliko “eksotičen” in morda celo rezerviran za bolj avanturistične popotnike. Danes? Hurgada in Sharm El Sheikh sta med prvimi izbirami za Slovence, ki iščejo sonce, toplo morje in luksuzno namestitev po ugodnih cenah.
Čeprav so temperaturne razlike precejšnje, se vedno več Slovencev odloča za Egipt tudi poleti – razlog je enostaven: vrhunski hoteli, izjemna ponudba aktivnosti (potapljanje, izleti v puščavo, snorklanje) in cene, ki so bolj dostopne kot marsikje v Evropi.
Španija in Italija – klasiki, ki ne razočarata
Španija ostaja ena izmed večnih favoritinj, še posebej Majorka, Costa Brava in Kanarski otoki. S svojo živahno atmosfero, odlično hrano in bogato kulturo privablja tako družine kot pare in mlajše popotnike. Barcelona in Madrid pa ostajata “must-visit” destinaciji za vse, ki radi združijo mesto, zgodovino in plažo v eni potezi.
Na drugi strani Italija še vedno ne izgublja svoje privlačnosti. Kalabrija, Sicilija in Sardinija ponujajo čudovite plaže, odlično kulinariko in tisto pravo italijansko gostoljubnost. Letos pa vse več Slovencev odkriva tudi Toskano, kjer so v ospredju vinska potovanja, kulinarični oddihi in idilične pokrajine.
Eksotične sanje postajajo resničnost
Če so bili še nekaj let nazaj Maldivi, Sejšeli in Tajska rezervirani za medene tedne in posebne priložnosti, se to hitro spreminja. Vedno več Slovencev izkoristi ugodne ponudbe čarterskih poletov in all-inclusive paketov, ki omogočajo luksuzno bivanje po dostopnih cenah.
Kaj to pomeni? Potovanje na Maldive je lahko enako cenovno dostopno kot desetdnevni dopust na Hrvaškem – če se rezervira pravočasno in pametno. Zato Slovenci vse pogosteje izberejo tropske destinacije, kjer so zagotovljeni toplo morje, odlična storitev in popoln oddih brez skrbi.
First minute je novi last minute
Časi, ko so Slovenci čakali na last minute ponudbe, so minili. Danes velja ravno obratno – kdo prej rezervira, več prihrani. Agencije poročajo, da so first minute rezervacije letos eksplodirale, saj omogočajo tudi do 40 % popust na aranžmaje, boljšo izbiro hotelov in fleksibilnejše možnosti odpovedi.
Zaradi tega marsikdo že januarja ali februarja ve, kam bo potoval poleti – in ne le to, pogosto rezervira tudi jesenske in zimske počitnice, da si zagotovi najboljše pogoje.
Kam bodo letos odpotovali Slovenci?
Čeprav Hrvaška ostaja v igri, je jasno, da se trend spreminja. Grčija, Turčija in Egipt močno pridobivajo na priljubljenosti, saj ponujajo več za enak ali celo nižji denar. Hkrati pa se vedno več Slovencev podaja tudi na eksotične destinacije, ki so zaradi ugodnih čarterskih letov in all-inclusive ponudb postale dostopnejše kot kdajkoli prej.
Napisal: E. K.
Vir: www, Freepik
Nova zdravstvena grožnja s Kitajske: Bo HMPV naslednji globalni virus?
Ko je 71-letni Grk, ki je pravkar preživljal povsem običajen dan, začutil prve simptome prehlada, si verjetno ni predstavljal, da bo postal prvi evropski primer virusa, ki je Kitajski že povzročil številne preglavice. Še manj, da bo njegovo ime omenjeno v poročilih, ki segajo preko meja Evrope. Humani metapnevmovirus (HMPV) je morda manj znan kot druge bolezni dihal, vendar se je v zadnjih tednih povzpel na seznam zdravstvenih skrbi zaradi nenadnega porasta primerov na Kitajskem.
Kaj vemo o HMPV in zakaj zdaj?
Humani metapnevmovirus ni novinec med respiratornimi virusi – znanstveniki so ga prvič identificirali leta 2001. Pravijo mu tudi “tihi dvojček RSV-ja”, saj povzroča podobne simptome: kašelj, zamašen nos, težko dihanje in včasih vročino. Najpogosteje ga “poberejo” otroci, starejši in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom.
Pa vendar – zakaj zdaj takšen preplah? Na Kitajskem je ta respiratorni virus v zelo kratkem času obremenil že tako napeti zdravstveni sistem, kjer bolnišnice znova pokajo po šivih, zdravstveni delavci pa se borijo proti množičnim primerom okužb. WHO pa pomirja, da gre za sezonski pojav, ki ni nič nenavadnega za zimske mesece. Vendar – ali ni bila tako videti tudi zgodba pred začetkom pandemije COVID-19?
Prvi primer v Evropi – začetek ali osamljen incident?
Prvi potrjeni primer v Evropi prihaja iz Grčije. 71-letnik iz Soluna, ki je sprva obiskal zasebno kliniko zaradi težkega dihanja, je bil hospitaliziran na kliniki Papanicolaou po opravljenem testu PCR, ki je potrdil prisotnost HMPV. Njegova hči se je nekaj dni pred tem vrnila s počitnic na Kitajskem – in ravno to je povezava, ki vnaša zaskrbljenost. Je bil to samo osamljen prenos, ali gre za začetek širjenja okužb tudi drugod po Evropi?
WHO: “Virus ni posebej nevaren” – a previdnost ni odveč
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v svoji izjavi poudarila, da HMPV ni nič novega in da tudi ne gre za posebej nevaren virus. Tiskovna predstavnica WHO je poudarila, da so v stiku s kitajskimi zdravstvenimi oblastmi, ki poročajo o običajnih sezonskih okužbah dihal, vključno z gripo, COVID-19, RSV in HMPV.
Toda: ali nas lahko podatki o “navadnih okužbah” uspavajo? Dejstvo je, da se vsaka sezonska viroza lahko spremeni v težje obvladljivo situacijo, če nanjo nismo dovolj pozorni. Množični stiki v zaprtih prostorih, združeni z nizkimi temperaturami in oslabelimi imunskimi sistemi zaradi zime, so idealni pogoji za širjenje respiratornih bolezni. In HMPV ni izjema.
Previdnostni ukrepi – nauki iz preteklosti
Če nas je pandemija COVID-19 česa naučila, je to, da je previdnost vedno boljša kot ukrepanje, ko je že prepozno. Preprosti higienski ukrepi, kot so umivanje rok, prezračevanje prostorov in izogibanje večjim množicam, lahko preprečijo marsikatero okužbo – ne glede na to, ali gre za gripo, RSV ali metapnevmovirus.
Zdravstvene oblasti po Evropi ostajajo v pripravljenosti, vendar večinoma pozivajo k razumnemu ukrepanju brez pretirane panike. Podobno velja za državljane: če se pojavijo simptomi, ostanite doma in spremljajte svoje stanje. Za HMPV sicer ne obstaja posebno protivirusno zdravilo ali cepivo, zato je zdravljenje predvsem podporno – počitek, hidracija in po potrebi zdravila za znižanje vročine.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih tednih?
Za zdaj ni podatkov, da bi HMPV postal velika grožnja javnemu zdravju, vendar je hiter skok primerov na Kitajskem opomnik, da respiratorne bolezni ne poznajo geografskih meja. Tudi če WHO trdi, da ni razloga za preplah, se številni spomnimo podobnih izjav v začetku leta 2020 – zato je razumljivo, da se ob omembi novega virusa dvigujejo obrvi.
Ali bo humani metapnevmovirus zgolj sezonska zanimivost, ki se bo umaknila s pomladjo, ali pa bo postal povod za širše zdravstvene ukrepe, bomo videli v prihodnjih tednih. Medtem pa velja staro pravilo: bolje preprečiti kot zdraviti.
Grčija, dežela mitskih zgodb, sončnih plaž in slikovitih belih hišk, je z novim letom za obiskovalce postala tudi destinacija opazno dražjih turističnih dajatev. Z namenom obnove infrastrukture, ki jo je v zadnjih letih močno prizadelo divjanje narave, je vlada zvišala turistične takse v nastanitvenih obratih ter uvedla nove dajatve za križarjenja, kar je povzročilo razburjenje tako med lokalnimi turističnimi delavci kot med tujimi obiskovalci.
Takse: Koliko boste plačali?
Med aprilom in oktobrom, ko sončni zahodi na Santoriniju slikajo nebo v odtenke, ki jih ne premore nobena razglednica, bo dnevna turistična taksa znašala kar osem evrov na osebo – v primerjavi s prejšnjimi 1,5 evra na dan je to skok, ki ga bodo mnogi opazili. V mesecih izven glavne turistične sezone, ko Grčija postane skrivnostnejša in spokojnejša, bo taksa znašala dva evra na dan.
Še več, bivanje v hotelih bo dražje glede na njihovo kategorijo:
Eno- in dvozvezdični hoteli: Dnevna taksa se bo v glavni sezoni povzpela na dva evra, kar je pol evra več kot lani.
Hoteli s tremi zvezdicami: Gostje bodo odšteli pet evrov na noč – prej tri.
Štirizvezdični hoteli: Taksa se je zvišala s sedem na deset evrov na noč.
Petzvezdični hoteli: Pri najluksuznejših nastanitvah bo taksa znašala kar 15 evrov na noč, kar je občutno zvišanje.
Takse za križarjenja – nova realnost za ljubitelje morja
Če ste eden tistih popotnikov, ki uživajo v križarjenjih po grških otokih, vas bo obisk Santorinija ali Mikonosa stal dodatnih 20 evrov na dan. Obisk drugih destinacij, kot so Atene, Kreta in manj znani biseri egejske obale, bo nekoliko ugodnejši – pet evrov na dan. Zakaj tako visoka razlika? Santorini in Mikonos sta med najbolj obleganimi destinacijami v Evropi. Leta 2023 je samo Santorini v enem dnevu sprejel 17.000 obiskovalcev s križarkami, medtem ko na otoku živi le okoli 15.500 ljudi – ravnovesje je povsem porušeno.
Omejitev na največ 8.000 dnevnih obiskovalcev na Santoriniju je bil zato logičen korak, vendar dodatek turistične takse deluje kot signal: “Manj množic, več kakovosti – a za ceno udobja!”
Zakaj zdaj – in kaj to pomeni za turizem?
Grčija je bila v zadnjih letih priča številnim naravnim nesrečam, od obsežnih požarov v gozdovih do hudourniških poplav, ki so v nekaterih delih države uničile ceste, mostove in turistično infrastrukturo. Medtem ko si lokalni prebivalci želijo hitre obnove in varnejše okolje, se vse pogosteje pojavlja vprašanje: zakaj mora največ prispevati ravno turizem, ki je eden od ključnih stebrov grškega gospodarstva?
Višje takse naj bi sicer pomagale zagotoviti sredstva za obnovo – toda bodo obiskovalci to sprejeli brez negodovanja? Analitiki opozarjajo, da bi se manj premožni turisti lahko odločili za cenejše destinacije na Balkanu ali v Severni Afriki, kjer stroški dopusta ostajajo bistveno nižji.
Kako se odzivajo turistični delavci?
Gostinci in hotelirji na otokih so previdni. Medtem ko priznavajo potrebo po bolj trajnostnem turizmu, se bojijo, da bodo višje takse ob obstoječih cenah letalskih kart in storitev preveč obremenile proračun družin in mladih popotnikov. Po besedah lastnika družinske taverne na Mikonosu: “Pridemo do točke, ko si ljudje rečejo – zakaj bi prišel sem, če me vse skupaj stane kot luksuzni dopust v Karibih?”
Tudi priložnost za izboljšanje storitev?
Po drugi strani pa strokovnjaki poudarjajo, da lahko večji priliv sredstev pomeni tudi izboljšanje infrastrukture in kakovosti storitev, kar bi posledično dvignilo ugled grškega turizma. Če bodo sredstva resnično namenjena obnovi cest, boljšim trajektom in nadgradnji komunalne infrastrukture, se lahko turizem razvije v smeri, ki prinaša koristi tako obiskovalcem kot domačinom.
Kaj to pomeni za vaše naslednje počitnice?
Za vse, ki načrtujete dopust v Grčiji, to pomeni, da morate računati na dodatne stroške – zlasti, če nameravate obiskati priljubljene otoke ali se odločite za bivanje v hotelih višjega cenovnega razreda. A kljub višjim cenam ostaja Grčija zibelka kulture in nepozabnih doživetij, ki jih marsikatera destinacija preprosto ne more posnemati.
Čeprav boste letos morda za kozarec hladnega ouza in razgled na belo-modro pokrajino odšteli več, se vprašajte: je res mogoče postaviti ceno na izkušnjo, ki vas spremlja vse življenje?
Napisal: E. K.
Vir: STA, Freepik
Soigralec Šporarja, Verbiča in Gnezde Čerina najden mrtev v svojem domu!
Nogometaš Panathinaikosa in grške reprezentance George Baldock (31) je bil danes zvečer najden mrtev v bazenu na svojem domu v Atenah, poročajo grški mediji. Baldocka so našli pod vodo in mu ni bilo več pomoči, pišejo Grki, podrobnosti tragedije pa še niso znane.
Baldock se je preselil v Atene to poletje, ko je postal igralec Panathinaikosa. Rojen je bil v mestu Buckingham v Angliji, kjer je preživel večino svojega življenja, za grško reprezentanco pa je začel igrati leta 2022 zahvaljujoč svoji babici, ki je bila Grkinja.
Nogometno kariero je začel pri Milton Keynes Donsu, najbolj pa je znan po sedmih letih v Sheffield Unitedu, za katerega je zbral 83 nastopov v Premier ligi. Za Grčijo je igral 12-krat.
V grškem velikanu igrajo trije Slovenci
Slovenski nogometni reprezentant Adam Gnezda Čerin, ki v grškem prvenstvu nosi dres Panathinaikosa, je z grškim klubom podaljšal sodelovanje. Petindvajsetletni slovenski vezist, ki se je Pau pridružil poleti 2022, je z grškim klubom podpisal novo pogodbo, po kateri bo v Atenah ostal do junija 2028. Poleg Gnezde Čerina sta člana Panathinaikosa še dva slovenska reprezentanta, Andraž Šporar in Benjamin Verbič, ki pa sta pri novem trenerju Diegu Alonsu, ta je na trenersko klop sedel junija, na stranskem tiru.
Tragedija v Črni gori
Leto 2024 je prineslo nekaj tragičnih smrti mladih nogometašev, med njimi tudi Matija Sarkić. Mladi vratar, ki je igral za Millwall in prej za klube, kot so Aston Villa in Wolverhampton Wanderers, je umrl junija 2024 v starosti 26 let. Sarkić, ki je bil rojen v Angliji in je zastopal Črno goro na mednarodni ravni, je bil izjemno cenjen za svoje nastope v angleški nogometni ligi. Tragedija se je zgodila v Budvi v Črni gori, kjer je mladenič začel tarnati nad slabim počutjem. Njegovi prijatelji so nemudoma poklicali reševalce, toda okrog 6.30 je kljub vsemu izgubil bitko za življenje.
Okoljska katastrofa v Grčiji: Stotisoče mrtvih rib v pristanišču
Mesto Volos v Grčiji se sooča z izjemno okoljsko krizo, saj so stotisoče poginulih rib preplavile tamkajšnje pristanišče. Plavajoča trupla rib so ustvarila srebrnkasto odejo na gladini morja, medtem ko je smrad razpadajočih rib močno prizadel prebivalce in turiste. Mestne oblasti so v preteklih dneh odstranile več kot 40 ton rib, vendar opozarjajo, da bi ta dogodek lahko imel dolgotrajne posledice za morsko okolje.
Vzroki za pogin
Strokovnjaki pojasnjujejo, da je pogin rib povezan z lanskoletnimi zgodovinskimi poplavami, ki so napolnile bližnje jezero, prej izsušeno za boj proti malariji. Zaradi teh poplav je jezero postalo trikrat večje od prvotne velikosti, a ko se je voda začela umikati, so se sladkovodne ribe preselile proti pristanišču Volos. Tam pa so zaradi slanosti vode poginile, saj niso mogle preživeti v takšnih razmerah.
Dead fish inundate #Greek port, threatening livelihoods after second environmental catastrophe Tons of dead fish have flooded a popular port in central Greece, raising concerns about the impact on local livelihoods and marking the second environmental catastrophe to hit the pic.twitter.com/FCYZJo48lu
Pogin rib predstavlja resno grožnjo lokalnemu okolju, saj bi lahko razpadajoča trupla povzročila dodatno onesnaženje morja in ogrozila druge vrste. Lokalni prebivalci in oblasti so zaskrbljeni, da bo dogodek negativno vplival na turizem, ki je že utrpel velik udarec zaradi lanskih poplav. Lastniki restavracij in hotelov poročajo o velikem upadu obiskov, kar dodatno obremenjuje lokalno gospodarstvo.
Ukrepi in prihodnost
Mestne oblasti v Volosu so hitro začele odstranjevati mrtve ribe, vendar priznavajo, da je potrebno več kot le čiščenje. Dogodek je poudaril potrebo po dolgoročnih rešitvah za preprečevanje poplav in zaščito morskega okolja. Lokalne oblasti pozivajo k večji pozornosti na podnebne spremembe in njihov vpliv na okolje, saj podobni dogodki v prihodnosti lahko ogrozijo ne samo lokalne ekosisteme, ampak tudi življenje ljudi in njihovo preživetje.
EK; Zajem zaslona X, X
Požari na pragu Aten: Grčija zaprosila EU za pomoč
Grčijo so v zadnjih dneh prizadeli obsežni požari, ki so zajeli severna predmestja Aten. Požari, ki so se začeli v nedeljo, so povzročili obsežne evakuacije in uničenje na območju, kjer se s plameni bori več kot 700 gasilcev. Razmere na terenu so zaradi močnih vetrov in suše izredno zahtevne, gasilcem pa delo dodatno otežujejo visoke temperature, ki v regiji dosegajo tudi do 39 stopinj Celzija.
V požarih je življenje izgubila ena oseba, njeno telo so našli v zgoreli stavbi v predmestju Vrilissia. Poleg tega sta bila dva gasilca zaradi opeklin odpeljana v bolnišnico. V ponedeljek zjutraj so oblasti evakuirale tudi otroško bolnišnico in vojaško medicinsko ustanovo na območju Penteli, kar je še dodatno obremenilo že tako napete razmere.
❗️🔥🇬🇷 – An extremely dangerous forest fire continues to ravage the region near Athens, the capital of Greece, prompting authorities to call for the immediate evacuation of homes.
Emergency crews have been battling the flames for more than 20 hours, in dramatic conditions… pic.twitter.com/nPYeQhfQVm
Zaradi obsežnosti požarov in težkih razmer je Grčija zaprosila Evropsko unijo za pomoč. EU je aktivirala mehanizem civilne zaščite, v okviru katerega so Italija, Francija, Češka in Romunija že napotile gasilce, gasilska vozila in helikopterje v pomoč Grčiji. Poleg tega sta podporo ponudili tudi Španija in Turčija, kar kaže na mednarodno solidarnost v soočanju s to katastrofo.
Požari v Grčiji letos niso presenečenje, saj je država doživela najtoplejše zimsko obdobje v zgodovini, kar je povzročilo dolgotrajno sušo in izredno visoke poletne temperature. V kombinaciji z močnimi vetrovi so te razmere ustvarile idealne pogoje za širjenje požarov, ki so že prizadeli velik del države, vključno z območjem Aten.
Vse večji vpliv podnebnih sprememb in človeških dejavnikov na pogostost in intenzivnost požarov postaja očitna grožnja, ne le v Grčiji, temveč po vsej Evropi. Evropske države se tako soočajo z vedno hujšimi poletnimi požari, kar zahteva večjo pripravljenost in mednarodno sodelovanje pri njihovem gašenju.
EK; X
Deli
Facebook
X
WhatsApp
Viber
E-pošta
Kopiraj
Nastavitve zasebnosti na Nadlani.si
Na Nadlani.si se trudimo zagotoviti, da je vaša izkušnja obiska naše spletne strani čim bolj prilagojena vašim osebnim interesom in potrebam. Na podlagi vaše aktivnosti na naši platformi skrbno prilagajamo prikaz člankov in oglasov, ki bi vas utegnili zanimati – to počnemo s pomočjo analize vašega vedenja, da lahko ne le izboljšamo trenutno izkušnjo, ampak tudi razvijamo nove, inovativne funkcionalnosti, ki bodo še bolj ustrezale vaši uporabi. Pri tem uporabljamo piškotke in druge tehnologije sledenja, ki lahko vključujejo tudi obdelavo osebnih podatkov.
Če izberete možnost "Sprejmi vse", soglašate, da na vašo napravo shranimo piškotke z naše strani in strani naših partnerjev – med njimi so, denimo, iskalniki in družbena omrežja. Ta tehnologija nam omogoča dostop do določene vsebine na vaši napravi ter obdelavo osebnih podatkov za namene, kot so profiliranje, tržne analize ali priprava statističnih pregledov. Seveda imate možnost prilagoditi nastavitve – v razdelku "Uredi nastavitve" lahko natančno določite, katere vrste piškotkov želite omogočiti. Če izberete "Sprejmi samo nujne", bomo uporabili izključno piškotke, ki so ključni za delovanje spletne strani.
Vaše podatke skrbno upravlja podjetje Magma Media d.o.o. v sodelovanju z izbranimi partnerji, pri čemer so naši cilji jasni: izboljšati uporabniško izkušnjo, zagotoviti prikaz relevantnih vsebin in prilagojenih oglasov, hkrati pa izvajati meritve učinkovitosti oglaševanja in optimizirati naše storitve. Vaše soglasje je popolnoma prostovoljno – to pomeni, da ga lahko kadarkoli prekličete ali ponovno nastavite. Preklic soglasja ne vpliva na obdelavo podatkov, ki je bila izvedena pred preklicem.
Za podrobnejše informacije o obdelavi vaših podatkov, naših partnerjih in njihovih praksah vas vabimo, da obiščete ustrezni razdelek na naši strani (Splošni pogoji), kjer boste našli vse potrebne podrobnosti. Vaša zasebnost je za nas pomembna, zato si prizadevamo, da imate popoln nadzor nad tem, kako se vaši podatki uporabljajo.
Sprejmi vse
Sprejmi zgolj nujne
Uredi nastavitve
Na portalu Nadlani.si vaše nastavitve zasebnosti niso zgolj tehničen detajl – povezane so z iskalnikom in napravo, ki ju uporabljate v trenutku obiska. Če si ustvarite uporabniški račun, se te nastavitve samodejno shranijo in vam zagotavljajo poenoteno izkušnjo pri vsakem prijavljenem obisku, kar pomeni manj skrbi in več prilagojenih vsebin.
Nepogrešljivi tehnični piškotki
Ni mogoče izključiti.
Brez teh piškotkov preprosto ne bi šlo. So tihi, a ključni pomočniki, ki skrbijo za nemoteno delovanje spletnega mesta in njegovih osnovnih funkcionalnosti. Mednje sodijo piškotki za zagotavljanje tehnične varnosti, shranjevanje vaših priljubljenih nastavitev (kot so izbrane strani ali podatki za prijavo) in tisti, ki uravnavajo obremenitev strežnikov ter zagotavljajo stabilno komunikacijo. Poleg tega omogočajo omejitev števila prikazanih oglasov, s čimer ohranjajo uporabniško izkušnjo pregledno, ter služijo za izvajanje A/B testiranj, ki so nepogrešljiva pri uvajanju izboljšav.
Piškotki za analizo in optimizacijo
Analitični piškotki so naši zvesti zavezniki pri spremljanju statistike – koliko obiskovalcev pride na našo stran, katere vsebine jih najbolj pritegnejo, koliko časa preživijo na posameznih straneh in podobno. Ti podatki nam omogočajo, da nadgradimo našo spletno stran, ji dodamo več uporabnosti in razvijemo nove funkcionalnosti, ki so prilagojene prav vam. Ko se odločite, da omogočite te piškotke, nam dejansko pomagate razumeti, kako uporabljate portal – in tako omogočite, da je vaša izkušnja bolj prijetna in smiselna.
Personalizacija vsebine na podlagi vaših zanimanj
Vsebina, ki jo vidite na naši strani, ni naključna – temelji na vaših prejšnjih obiskih, ogledih izdelkov ali člankov. Na ta način poskrbimo, da so prikazane vsebine relevantne, zanimive in pisane na kožo prav vašim interesom.
Oglaševanje in družbenomedijski piškotki
Oglaševalni piškotki in piškotki, povezani z družbenimi omrežji, igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju prilagojenih oglasov na spletnih mestih tretjih oseb. Gre za datoteke, ki omogočajo, da so oglasi prilagojeni vašim interesom – na primer na podlagi prebranih novic ali že ogledanih oglasov. Poleg tega pomagajo pri merjenju učinkovitosti naših oglaševalskih akcij. Če se odločite, da te piškotke zavrnete, oglasi sicer ne bodo izginili, a bodo manj prilagojeni vašim željam in morda za vas ne bodo tako zanimivi.