Je predsednica Preiskovalne komisije DZ-ja o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank.
LJUBLJANA – V Gibanju Svoboda so razkrili, da je njihova poslanka Tamara Vonta tarča groženj s smrtjo. V Svobodi pravijo, da so obtožbe nesprejemljive in predstavljajo napad na temeljne vrednote naše demokratične družbe.
“Kljub tem grožnjam bo preiskovalna komisija o sumih nezakonitega financiranja političnih strank nadaljevala svoje delo z neomajno zavezanostjo iskanju resnice in pravice. Ne bomo se pustili ustrahovati. Nasprotno, tovrstni napadi potrjujejo, da smo na pravi poti. Skrb vzbujajoče je, da takšni incidenti razkrivajo delovanje določenih segmentov slovenske politike, kar je alarmantno in vzbuja resno skrb,” sporočajo iz Svobode, kjer jih dodatno skrbijo grožnje nekaterih poslancev SDS-a, ki se nanašajo na odpuščanje zaposlenih na ministrstvu za kmetijstvo.
Tamara Vonta je predsednica Preiskovalne komisije DZ-ja o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank.
Taka zaščita
Po poročanju N1 policija že izvaja aktivnosti varovanja Tamare Vonta, po pisanju N1 naj bi šlo za izvajanje blažjih varovalnih ukrepov, kar pomeni, da Vonta zaradi groženj nima policijskega spremstva oziroma fizičnega varovanja.
Kdo je Tamara Vonta?
Tamara Vonta je poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije, kjer je članica Gibanja Svoboda. Kot članica stranke Pozitivna Slovenija je bila poslanka že med letoma 2011 in 2013. Pred politično kariero je delovala kot novinarka in urednica, ob tem pa je bila dejavna tudi v izobraževanju, predvsem na področju medijev. Bila je članica Literarnega kluba Beno Zupančič, objavljala je poezijo v različnih publikacija, izšla je tudi njena samostojna pesniška zbirka (COBISS).
Pripravil: Nadlani.si Foto: Zajem zaslona RTV
Ukrajina začenja z razvojem jedrskega orožja?!
KIJEV – Ob nenehnem konfliktu v Ukrajini in obsežni zahodni podpori se porajajo vprašanja, ali nas ta pomoč vodi v nevarne vode jedrske grožnje. Potencialna izjava ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da bi Ukrajina v primeru ukinitve zahodne pomoči lahko začela razvijati jedrsko orožje, je sprožila val odzivov in izzvala pomisleke o dolgoročnih posledicah tovrstne politike. Mnogi se sprašujejo, ali naša vlada s podporo Ukrajini dejansko ogroža varnost Evrope.
Jedrska grožnja ali pritisk na Zahod?
Ukrajinski predsednik naj bi po neuradnih poročilih zagrozil, da bo Ukrajina v primeru prekinitve tuje pomoči začela razvijati jedrsko orožje. Čeprav Ukrajina nima jedrskega orožja že od razpada Sovjetske zveze, ko se je tega orožja odpovedala v zameno za obljube o ozemeljski celovitosti s strani Rusije, ZDA in Velike Britanije, se zdi, da so razmere zdaj drugačne. Ukrajina, ki se že več kot leto dni brani pred rusko invazijo, je v veliki meri odvisna od zahodne finančne in vojaške podpore. Grožnje o razvoju jedrskega orožja bi torej lahko bile taktični manever za zagotovitev nadaljnje podpore. Vendar pa so se pojavili tudi uradni odzivi, ki takšne navedbe zavračajo. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je nedavno izjavilo, da “Ukrajina ostaja zavezana NPT in nima namena pridobiti jedrskega orožja.” – poroča The Times.
Kakšen je odziv slovenskih politikov in javnosti?
V Sloveniji so se na družbenih omrežjih pojavili različni odzivi. Nekateri komentatorji opozarjajo, da je podpora Ukrajini v primeru, da ta dejansko grozi z razvojem jedrskega orožja, skrajno tvegana. Takšni komentarji se pojavljajo zlasti v kontekstu opozoril, da nas „naši lastni kreteni silijo v jedrsko kataklizmo,“ kot je zapisano v eni od slovenskih objav na Twitterju (zdaj portal X). Drugi pa menijo, da je podpora Ukrajini ključnega pomena za zaščito Evrope pred rusko agresijo in da so te grožnje le taktični poskus pritiska na Zahod. Za zdaj ni dokazov, da bi Ukrajina resno razvijala jedrsko orožje, a sama ideja sproža pomisleke.
Če bi Ukrajina dejansko začela razvijati jedrsko orožje, bi to drastično spremenilo geopolitično sliko Evrope. Takšna poteza bi lahko povečala tveganje za širitev konflikta na države Evropske unije in sprožila verižne odzive drugih držav, kar bi ogrozilo stabilnost celotne regije. Evropska unija in z njo tudi Slovenija se soočata z resnim vprašanjem: ali podpora Ukrajini dejansko vodi v večjo varnost ali pa nasprotno – Evropo izpostavlja nevarnejšim grožnjam. Nekateri opozarjajo, da bi moral Zahod prevetriti svojo strategijo in razmisliti o dolgoročnih posledicah, saj nas podpora Ukrajini v tem trenutku vodi v bolj tvegan svet.
Ali Ukrajina res potrebuje jedrsko orožje?
Analitiki poudarjajo, da je jedrska grožnja Ukrajine predvsem odziv na rusko agresijo in pomanjkanje varnostnih jamstev s strani Zahoda. “Ukrajina se je po razpadu SZ odpovedala jedrskemu orožju v zameno za zagotovila varnosti, ki pa se zdaj kažejo kot prazna obljuba,” je za The Guardian dejal mednarodni strokovnjak za varnostne zadeve. Po njegovem mnenju je težava v tem, da Ukrajina nima nobene realne zaščite pred ruskim napadom, kar ustvarja dodatno nestabilnost v Evropi.
Kakšna je alternativa?
Ena od možnih rešitev bi lahko bila okrepitev varnostnih garancij za Ukrajino brez vpletanja jedrskih zmogljivosti. Države NATO in EU bi lahko zagotovile bolj jasno podporo pri obrambi ukrajinskih ozemelj, vendar brez eskalacije, ki bi ogrozila evropsko varnost. Takšno podporo bi lahko izvajali prek povečanja konvencionalne vojaške in gospodarske pomoči ter vzpostavitve dolgoročnih varnostnih paktov. To bi zmanjšalo potrebo po jedrski eskalaciji in ohranilo evropsko varnost na višji ravni.
Podpora Ukrajini – tveganje ali dolžnost?
Podpora Ukrajini predstavlja kompleksno vprašanje za vse evropske države, tudi za Slovenijo. Medtem ko številni politiki trdijo, da je podpora Ukrajini moralna dolžnost v boju proti agresiji, se skeptiki sprašujejo, ali so morebitne posledice te podpore vredne tveganja. Zavedati se moramo, da jedrska grožnja – resnična ali taktična – prinaša nevarnost za ves svet. Kako se bodo evropski voditelji odzvali na ta vprašanja, bo odločilno za prihodnost evropske varnosti.
Ali res stojimo pred jedrsko kataklizmo?
Čeprav se ideja o jedrski kataklizmi morda zdi pretirana, dejstvo ostaja, da je jedrsko orožje v današnjem svetu še vedno glavni element odvračanja in hkrati potencialne grožnje. Podpora Ukrajini ne bi smela voditi v še večje nevarnosti, temveč k stabilizaciji regije. Ali bo Zahod našel način, kako podpreti Ukrajino brez pospeševanja nevarne jedrske tekme, ostaja odprto vprašanje.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
Volkovi zavzeli polovico Slovenije: Ali je vaša regija varna?
Volkovi, nekdaj simbol naravne divjine, danes pa resen problem za slovenske kmete, so zavzeli že polovico države. Njihova prisotnost je postala več kot očitna, a kljub temu ukrepi prihajajo prepočasi. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) bije plat zvona in poziva k hitremu ter odločnemu ukrepanju, saj napadi volkov nenehno naraščajo. Kmetje po vsej državi trpijo škodo, narava pa jim je že skorajda obrnila hrbet.
Volkovi že na polovici Slovenije – sledi celotna država?
Kmetje in gozdarji opozarjajo, da so volkovi že zavzeli skoraj polovico Slovenije, njihova razširitev pa ne pojenja. KGZS je v svojem sporočilu jasno poudarila, da se bodo volkovi, če ne pride do takojšnjih ukrepov, razširili po celotni državi. Šokantne so informacije iz Italije in Grčije, kjer volkovi že zahajajo v mestna naselja in napadajo domače živali, kot so psi in mačke. Kaj pa Slovenija? Ali se bomo kmalu soočili z isto usodo? Trenutno stanje kaže, da nismo daleč od tega.
KGZS poziva ministrstvo za naravne vire in prostor k prepotrebnim spremembam pri upravljanju populacije volkov. Trenutni protokoli za izdajo dovoljenj za odstrel so po njihovem mnenju preveč omejujoči in nesmiselni. Kako je mogoče, da kmetje morajo čakati do devet napadov volkov, preden se sploh ukrepa? To je po besedah zbornice nesprejemljivo in krivično do vseh, ki jim volkovi že uničujejo življenja.
Alpska regija na udaru: planinska paša pod vprašajem
Največja težava se pojavlja v Alpah, kjer volkovi vedno pogosteje napadajo. Razgiban teren, skalnata območja in slaba dostopnost so povzročili, da je tamkajšnjim kmetom izredno težko zavarovati svoje živali. Postavitev električnih ograj na visokih planinah je skorajda nemogoča naloga. A ne gre le za tehnične izzive – alpske planine imajo posebno kulturno vrednost. Planinska paša ni le način preživljanja, temveč slovenska kulturna dediščina. Tako Slovenci kot turisti obožujejo te predele in uživajo v njihovih lepotah. Vendar pa volkovi ogrožajo vse to.
Prav zaradi goste poseljenosti in neprimernosti habitata v alpskem prostoru bi moralo biti jasno, da tamkajšnja prisotnost večjega števila volkov ni vzdržna. KGZS opozarja, da se brez odločne intervencije lahko poslovimo od slovenskih planin, kot jih poznamo danes. Bi lahko to pomenilo konec tradicije planinske paše v teh predelih? Mnogi kmetje že izgubljajo upanje.
Napadi volkov se vrstijo – kdo bo zaščitil kmete?
Eden od najbolj pretresljivih napadov se je zgodil nedavno na Spodnji Dobravi pri Kropi, kjer je volk v eni sami noči poklal ali hudo poškodoval kar 15 ovc in jagnjet. Pašnik je bil zaščiten z električno ogrado, kar pa očitno ni ustavilo krvoločnega plenilca. Kljub izdaji dovoljenja za odstrel volka v roku 10 dni, uspeha še ni bilo. Kmetje so prepuščeni sami sebi, njihova živina pa je v nenehni nevarnosti.
»Tukaj ni več vprašanje, ali bomo ukrepali, ampak kdaj. In vsaka zamuda pomeni še več napadenih živali,« pravijo v Lovski družini Kropa, kjer neuspešno iščejo rešitev za nastalo situacijo. Kmetje pa v tem času gledajo, kako jim volkovi pred očmi uničujejo trud in delo.
Ukrepi na papirju, realnost drugačna
KGZS je jasna: prakse upravljanja populacije volkov so preveč razdrobljene in neusklajene. Ministrstvo za naravne vire in prostor bi moralo nujno spremeniti smernice za izdajo odločb o odstrelu volkov. V nasprotnem primeru se bo situacija samo še poslabšala. Kmetje preprosto ne morejo čakati, da napadi postanejo nevzdržni. Življenje na kmetiji je težko že samo po sebi, volkovi pa so za mnoge zadnji udarec.
Vendar pa ministrstvo ne kaže dovolj hitro odzivnosti. Veliko ukrepov, ki so na papirju smiselni, se v praksi izkaže za premalo učinkovite. Električne ograje, ki naj bi bile zaščita, so očitno nezadostne. Kaj torej preostane kmetom? Še naprej bodo trpeli škodo, dokler se ne bo nekaj spremenilo.
Volkovi kot del narave, a tudi grožnja
Seveda volkovi niso zgolj problem – so tudi ključni del naravnega ekosistema. A vprašanje ostaja, kako najti ravnotežje med varovanjem narave in zaščito interesov ljudi, predvsem kmetov, ki jih volkovi najbolj prizadenejo. Volkovi so simbol divjine, a ko narava vstopi v življenje ljudi in jim povzroča škodo, postane nujno, da država najde učinkovite rešitve.
Ali bomo priča odločni intervenciji? Ali bo ministrstvo končno prisluhnilo kmetom in njihovim težavam? Čas bo pokazal. Vendar pa je jasno, da volkovi ne bodo čakali na odgovore – njihovi napadi se bodo nadaljevali. Kmetje pa si želijo le enega: zaščito pred divjimi plenilci, ki so v zadnjih letih prevzeli polovico Slovenije.
Napisal: N. Z.
Vir: www, Pexels
Deli
Facebook
X
WhatsApp
Viber
E-pošta
Kopiraj
Nastavitve zasebnosti na Nadlani.si
Na Nadlani.si se trudimo zagotoviti, da je vaša izkušnja obiska naše spletne strani čim bolj prilagojena vašim osebnim interesom in potrebam. Na podlagi vaše aktivnosti na naši platformi skrbno prilagajamo prikaz člankov in oglasov, ki bi vas utegnili zanimati – to počnemo s pomočjo analize vašega vedenja, da lahko ne le izboljšamo trenutno izkušnjo, ampak tudi razvijamo nove, inovativne funkcionalnosti, ki bodo še bolj ustrezale vaši uporabi. Pri tem uporabljamo piškotke in druge tehnologije sledenja, ki lahko vključujejo tudi obdelavo osebnih podatkov.
Če izberete možnost "Sprejmi vse", soglašate, da na vašo napravo shranimo piškotke z naše strani in strani naših partnerjev – med njimi so, denimo, iskalniki in družbena omrežja. Ta tehnologija nam omogoča dostop do določene vsebine na vaši napravi ter obdelavo osebnih podatkov za namene, kot so profiliranje, tržne analize ali priprava statističnih pregledov. Seveda imate možnost prilagoditi nastavitve – v razdelku "Uredi nastavitve" lahko natančno določite, katere vrste piškotkov želite omogočiti. Če izberete "Sprejmi samo nujne", bomo uporabili izključno piškotke, ki so ključni za delovanje spletne strani.
Vaše podatke skrbno upravlja podjetje Magma Media d.o.o. v sodelovanju z izbranimi partnerji, pri čemer so naši cilji jasni: izboljšati uporabniško izkušnjo, zagotoviti prikaz relevantnih vsebin in prilagojenih oglasov, hkrati pa izvajati meritve učinkovitosti oglaševanja in optimizirati naše storitve. Vaše soglasje je popolnoma prostovoljno – to pomeni, da ga lahko kadarkoli prekličete ali ponovno nastavite. Preklic soglasja ne vpliva na obdelavo podatkov, ki je bila izvedena pred preklicem.
Za podrobnejše informacije o obdelavi vaših podatkov, naših partnerjih in njihovih praksah vas vabimo, da obiščete ustrezni razdelek na naši strani (Splošni pogoji), kjer boste našli vse potrebne podrobnosti. Vaša zasebnost je za nas pomembna, zato si prizadevamo, da imate popoln nadzor nad tem, kako se vaši podatki uporabljajo.
Sprejmi vse
Sprejmi zgolj nujne
Uredi nastavitve
Na portalu Nadlani.si vaše nastavitve zasebnosti niso zgolj tehničen detajl – povezane so z iskalnikom in napravo, ki ju uporabljate v trenutku obiska. Če si ustvarite uporabniški račun, se te nastavitve samodejno shranijo in vam zagotavljajo poenoteno izkušnjo pri vsakem prijavljenem obisku, kar pomeni manj skrbi in več prilagojenih vsebin.
Nepogrešljivi tehnični piškotki
Ni mogoče izključiti.
Brez teh piškotkov preprosto ne bi šlo. So tihi, a ključni pomočniki, ki skrbijo za nemoteno delovanje spletnega mesta in njegovih osnovnih funkcionalnosti. Mednje sodijo piškotki za zagotavljanje tehnične varnosti, shranjevanje vaših priljubljenih nastavitev (kot so izbrane strani ali podatki za prijavo) in tisti, ki uravnavajo obremenitev strežnikov ter zagotavljajo stabilno komunikacijo. Poleg tega omogočajo omejitev števila prikazanih oglasov, s čimer ohranjajo uporabniško izkušnjo pregledno, ter služijo za izvajanje A/B testiranj, ki so nepogrešljiva pri uvajanju izboljšav.
Piškotki za analizo in optimizacijo
Analitični piškotki so naši zvesti zavezniki pri spremljanju statistike – koliko obiskovalcev pride na našo stran, katere vsebine jih najbolj pritegnejo, koliko časa preživijo na posameznih straneh in podobno. Ti podatki nam omogočajo, da nadgradimo našo spletno stran, ji dodamo več uporabnosti in razvijemo nove funkcionalnosti, ki so prilagojene prav vam. Ko se odločite, da omogočite te piškotke, nam dejansko pomagate razumeti, kako uporabljate portal – in tako omogočite, da je vaša izkušnja bolj prijetna in smiselna.
Personalizacija vsebine na podlagi vaših zanimanj
Vsebina, ki jo vidite na naši strani, ni naključna – temelji na vaših prejšnjih obiskih, ogledih izdelkov ali člankov. Na ta način poskrbimo, da so prikazane vsebine relevantne, zanimive in pisane na kožo prav vašim interesom.
Oglaševanje in družbenomedijski piškotki
Oglaševalni piškotki in piškotki, povezani z družbenimi omrežji, igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju prilagojenih oglasov na spletnih mestih tretjih oseb. Gre za datoteke, ki omogočajo, da so oglasi prilagojeni vašim interesom – na primer na podlagi prebranih novic ali že ogledanih oglasov. Poleg tega pomagajo pri merjenju učinkovitosti naših oglaševalskih akcij. Če se odločite, da te piškotke zavrnete, oglasi sicer ne bodo izginili, a bodo manj prilagojeni vašim željam in morda za vas ne bodo tako zanimivi.