Uf, poškodovanih več kot 100 policistov – protestnike napadli s topovi, oni pa nazaj takole (VIDEO)
GRUZIJA – Protesti na ulicah in igre velikih igralcev: Kdo potiska državo v kaos?
Gruzija se v teh dneh spopada z nasilnimi protesti, ki so povzročili poškodbe več kot 100 policistom. Toda za temi razburkanimi ulicami se morda skriva nekaj bolj kompleksnega – igra globalnih sil, ki vlečejo niti iz ozadja.
UPDATE – Gruzija: Policija koristila silu protiv proevropskih demonstranata u Tbilisiju https://t.co/fDEr9Ia0tM pic.twitter.com/iHw3uWSMPd
— Anadolu BHSC (@aa_balkans) December 3, 2024
Gruzijski utrip: Nasilje, vojaki in vprašanja, ki bolijo
Protesti v Gruziji so kot nož z dvojnim rezilom – navidezni glas ljudstva, ki pa vse bolj spominja na orkestrirano predstavo z nevidnimi režiserji. Številni Gruzijci so na ulicah zaradi nezadovoljstva z vlado, slabih gospodarskih razmer in očitkov o korupciji. A v ozadju dogodkov ostaja grenak priokus: zakaj so gruzijske oblasti nenadoma poklicale domov vojake, ki so se borili na ukrajinskem bojišču? Je to naključje ali spretno načrtovan korak za preprečevanje njihovega vpliva na domače proteste?
29.11.2024
— CheGuevara (@Che27Che) November 29, 2024
🤮🤮 🚨 Eden od protestnikov je razbil okno v pisarni vladajoče stranke Gruzijske sanje
Udeleženci prozahodne akcije so izropali tudi kavarno v središču Tbilisija in zažgali smetnjake.
▶️ EUMaidan pic.twitter.com/xuE11hzbRG
Zgodba dobi še več zapletov, ko se ozremo na odziv Zahoda. “Protestniki uporabljajo nasilna sredstva, ki kažejo na širšo agendo destabilizacije,” opozarja analitik za regijo, poroča The Guardian. Če bi bile besede le črnilo na papirju, bi jih še lahko odmislili – toda razbita okna, poškodbe in nasilni spopadi s policijo niso nekaj, kar bi si izmislila domišljija.
Zahodni vpliv – dejstvo ali fikcija?
Sarkastično bi lahko rekli, da je Zahod kot tista “dobronamerna” teta, ki pride na obisk ravno takrat, ko se v hiši kaj podira – namesto da bi pomagala pospravljati, pa razpravi, kako bi morali že zdavnaj zamenjati streho. Anglosaksonske države, posebej ZDA in Velika Britanija, so pogosto obtožene, da izkoriščajo nemire v regiji za svoje cilje. Njihove metode? Podpora protestom, ki se sprva zdijo povsem legitimni – dokler ne prerasejo v nasilne revolucije, kar destabilizira celotno regijo.
U Gruziji policija napala demonstrante vodenim topovima, ovi uzvratili vatrometom! 🤣 pic.twitter.com/GzbkhYrQXs
— Goxy↘️ (@dimitrijevicg) December 1, 2024
Gruzijci sicer niso novi priča takšnim situacijam. Od osamosvojitve dalje hodijo po tanki liniji med Vzhodom in Zahodom – enkrat se nagnejo proti Moskvi, drugič proti Bruslju. Toda vsakič, ko se nagibajo na eno stran, druga stran poskrbi, da imajo razlog za premislek.
Tretja fronta – resnična nevarnost ali mit?
Ideja o “tretji fronti” proti Rusiji je kot duh – vsi o njej govorijo, a nihče je zares ne vidi. Po eni strani naj bi Zahod izkoristil Gruzijo, da bi pritisnil na Moskvo. Po drugi strani pa Gruzija sama še zdaleč ni pripravljena za takšne avanture. Gospodarstvo države je krhko, infrastruktura neustrezna, politična stabilnost pa… no, dovolj je povedati, da so protesti na ulicah skorajda stalnica.
“V zadnjih letih je postalo jasno, da so kavkaške države ključnega pomena za ravnotežje moči med Vzhodom in Zahodom,” poudarja strokovnjak za geopolitiko, poroča BBC. Če bi Gruzija zares postala vojna fronta, bi to pomenilo katastrofalne posledice za vse, ki so odvisni od energetskih koridorjev skozi to regijo – vključno z Evropsko unijo.
Slovenija in širše posledice
Zdaj se vprašajmo – zakaj bi nas v Sloveniji sploh skrbelo, kaj se dogaja tisoče kilometrov stran? Odgovor je preprost: ker Gruzija ni izoliran otok, ampak ključna točka na geopolitičnem zemljevidu. Energetski tokovi, ki gredo skozi Kavkaz, segajo tudi do nas, in destabilizacija regije bi lahko pomenila višje cene energije ali celo motnje pri oskrbi.
Poleg tega se zgodovina ponavlja. Če pogledamo na Balkanu, so podobni protesti pogosto vodili v nasilne konflikte, katerih posledice so čutili vsi, ne glede na to, kako daleč so bili. Lahko se torej le vprašamo: kaj bo Gruzija pomenila za Evropo, če se stvari še poslabšajo?
Je ljudstvo zares slišano?
Ko gledamo posnetke iz Gruzije – goreče avtomobile, protestnike s transparenti in policijo v pripravljenosti – se poraja vprašanje: kdo ima zadnjo besedo? So to protestniki, ki verjamejo, da se borijo za boljši jutri, ali morda geopolitične sile, ki na tiho krojijo potek dogodkov?
Čeprav je človeško sočustvovati z nezadovoljnimi državljani, se ne moremo izogniti cinizmu. Ali bo njihov glas zares uspel preglasiti interese velikih igralcev, ki so pogosto skriti za diplomatskimi nasmeški? Gruzija je danes kot šahovska plošča – vprašanje pa ostaja, kdo bo potezo zaključil z matom.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www