Ne boste verjeli! Mož ni spal celih 11 dni – postavil rekord, a posledice so šokantne!
Je mogoče preživeti skoraj dva tedna brez spanja? Kaj se zgodi z umom in telesom, ko premaknemo meje človeške vzdržljivosti? Leta 1964 je 17-letni Randy Gardner sprejel izziv, ki mu je prinesel neslaven rekord, a pustil posledice, ki jih ni pričakoval.
Drzen eksperiment, ki je šokiral znanstvenike
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bila znanost o spanju še vedno polna ugank. Dva mlada študenta iz Kalifornije, Randy Gardner in Bruce McAllister, sta se odločila, da bosta s šolskim eksperimentom odkrila, kako dolgo lahko človek ostane buden brez resnih posledic. Prvotni namen je bil preučiti vpliv pomanjkanja spanja na človekove kognitivne sposobnosti, vendar se je izziv kmalu spremenil v nepričakovano mučenje, ki je pritegnilo pozornost znanstvenikov, medijev in vojaških raziskovalcev.
Fact #67:
— Eric Szabo (@EricSzabo151439) December 4, 2024
The longest time anyone has gone without sleep is 11 days, a record set by Randy Gardner in 1964 as part of a sleep deprivation experiment. Despite experiencing severe cognitive and physical effects, Gardner did not suffer permanent damage. pic.twitter.com/iSfZguOAFy
Gardner je bil izbran z metom kovanca, McAllister pa se je na srečo izognil vlogi poskusnega zajčka – čeprav je kasneje priznal, da ga je eksperiment povsem presenetil.
Prvi dnevi: od adrenalina do prvih težav
Sprva je vse potekalo razmeroma gladko. Gardner je bil poln energije, motivacija je bila visoka, in čeprav je že prvi dan čutil rahlo utrujenost, ni pokazal večjih težav pri opravljanju preprostih nalog. Toda že po 48 urah budnosti so se začele spremembe:
- Težave s koncentracijo – enostavne matematične operacije so postajale izziv.
- Motnje kratkoročnega spomina – pogosto ni vedel, kaj je ravnokar želel povedati.
- Prvi znaki iritabilnosti – postal je hitro razdražljiv in manj potrpežljiv.
Ko je um začel odpovedovati
Po 72 urah brez spanja je Gardner začel doživljati resnejše nevrološke simptome. Jezik se mu je zapletal, pojavljati so se začele prve halucinacije. Na neki točki je bil prepričan, da je znanstvenik, ki razvija revolucionarno obliko energije – in da je prav ta eksperiment ključen za prihodnost človeštva.
Da bi ga ohranili budnega, so raziskovalci uporabljali različne tehnike: igranje košarke, kegljanje, konstantno premikanje, izpostavljanje močnejši svetlobi. Če bi se ustavil za nekaj sekund, bi takoj zaspal v trenutku.
Po petih dneh brez spanja so njegove motorične sposobnosti začele vidno pešati. Preproste naloge, kot je sestavljanje stavkov ali sledenje pogovoru, so postale skoraj nemogoče. Glas mu je postal monoton, pogled prazen.
Zadnji dnevi: izguba realnosti
Ko se je eksperiment bližal enajstemu dnevu, Gardner ni bil več ista oseba.
- Halucinacije so postale intenzivne – videl je sence, slišal glasove, občutil prisotnost neobstoječih ljudi.
- Dezorientacija – ni več vedel, kateri dan je, kje se nahaja in kdo so ljudje okoli njega.
- Paranoja – začel je sumiti, da ga znanstveniki manipulirajo in da eksperiment ni to, za kar so mu govorili.
Njegov najbolj dramatičen trenutek je bil, ko je skušal odštevati po sedem od števila 100 – prišel je do 65 in popolnoma pozabil, kaj počne.
Konec eksperimenta in nepričakovano okrevanje
Po 264 urah in 25 minutah budnosti je bil eksperiment končan. Gardner so pospremili v posteljo, kjer je spal le 14 ur, se prebudil in presenetil vse – trdil je, da se počuti povsem normalno. Naslednjo noč je spal še dodatnih 10 ur, nato pa se je njegov urnik relativno hitro normaliziral.
Toda to je bil le zunanji vtis.
Nevidne posledice in dolgoročni učinki
Čeprav je Gardner na prvi pogled okreval, so strokovnjaki opozarjali na dolgoročne posledice. Pomanjkanje spanja ima resne nevrološke, psihološke in fizične posledice:
- Oslabljen imunski sistem – telo postane dovzetnejše za bolezni.
- Kognitivne motnje – slabši spomin, zmanjšana sposobnost odločanja.
- Povečano tveganje za srčno-žilne bolezni – povišan krvni tlak in stres.
- Mentalne težave – depresija, anksioznost, kronična nespečnost.
Gardner je kasneje v življenju razvil hude težave z nespečnostjo, ki so ga spremljale do konca življenja. Leta 2017 je v enem izmed intervjujev priznal, da je eksperiment povzročil dolgoročne spremembe, zaradi katerih nikoli več ni mogel popolnoma normalno spati.
Kaj smo se naučili?
Čeprav je njegov dosežek v Guinnessovi knjigi rekordov, je eksperiment služil kot resen opomnik o pomenu spanja. Danes vemo, da že nekaj dni pomanjkanja spanja močno vpliva na telo in um – Gardnerjev primer je skrajni dokaz, kako pomembno je spanje za naše zdravje.
Zato se strokovnjaki strinjajo: spanje ni zapravljanje časa, temveč osnovna biološka potreba – zanemarjanje tega vodi v resne posledice.
Pripravil: E. K. Vir: YouTube, X