Zagrebčan trdi: “Moja Šapica je najstarejša mačka na Hrvaškem!”

Zagrebčan je v prisrčnem intervjuju s hrvaškimi mediji razkril zgodbo svoje dolgožive mačke Šapice, za katero verjame, da je trenutno najstarejša mačka na Hrvaškem. Šapica, ki je pri spoštljivih 21,5 letih, bi v človeških letih dosegla kar 102 leti. Naslednje leto februarja bo, če bo njeno zdravje zdržalo, dopolnila neverjetnih 22 let, kar je za mačke izjemna starost. Šapica je postala prava lokalna legenda in simbol dolgoživosti.

Šapica je imela skromne začetke. Kot majhna mačka je bila najdena na ulicah Crikvenice in takrat posvojena s strani družine, ki jo je pripeljala v Zagreb. Svoje prve dni je preživela kot razigran mladič, nato pa postala reden obiskovalec vrtov in dvorišč družinske hiše, kjer je uživala v sončnih dneh. Šapica se je takoj prikupila vsem družinskim članom in kmalu postala pravi ljubljenček vseh. Lastnik pripoveduje, da je vsak večer, ko se je sonce začelo poslavljati, sama vstopila v hišo, kot da bi vedela, kdaj je čas za počitek in družinsko toplino. Šapica je v svoji dolgi življenjski dobi “posvojila” tudi druge družinske člane – na primer haskija, ki je kasneje postal del njihove družine. Haskija je sprejela kot svojega mladiča in mu postala pravi zgled, saj je začel oponašati nekatere njene navade. Ko so družini kasneje dodali še psa po imenu Buddy, je Šapica pokazala svojo prijaznost in ga prav tako toplo sprejela.

Po podatkih iz Saveza felinoloških društava Hrvatske je starost, ki jo je dosegla Šapica, redek dosežek, vendar ni nemogoča. Predstavniki organizacije poudarjajo, da lahko mačke ob pravilni oskrbi, rednih cepljenjih in kakovostni prehrani dosežejo zelo dolgo življenjsko dobo. Pri tem ima pomembno vlogo tudi mirno, stabilno okolje brez stresnih dejavnikov, saj stres lahko pri mačkah negativno vpliva na zdravje in skrajša njihovo življenjsko dobo.

V Guinnessovi knjigi rekordov pa najdemo še bolj osupljive primere dolgoživih mačk. Najstarejša zabeležena mačka je bila mačka po imenu Creme Puff iz Austina v Teksasu, ki je živela kar 38 let in 3 dni. Njena izjemna življenjska doba ostaja izziv za vse ljubitelje mačk in znanstvenike, ki preučujejo dolgoživost pri hišnih ljubljenčkih. Guinnessov rekord za najstarejšo trenutno živo mačko pa drži Flossie, britanska domača mačka, ki je bila oktobra 2024 stara 27 let in živi v Orpingtonu v Angliji.

Zgodba o Šapici nas spomni na to, kako močno vez lahko ustvarimo s hišnimi ljubljenčki in kako pomembno je, da zanje dobro skrbimo. Dobra skrb in ljubeče okolje, kot ga ima Šapica, lahko omogočita našim ljubljenčkom daljše in kakovostnejše življenje. Šapica večino svojega dneva preživi v spanju in občasnih obrokih, kar njen lastnik opisuje kot “idealno mačje življenje.” Občasno se še vedno sprehodi po vrtu in uživa v družbi svojih skrbnikov, čeprav večinoma rada poležava.

Napisal: E. K.

Vir: 24h Sata

V 55. letu starosti poginil najstarejši lenivec na svetu

V živalskem vrtu v Krefeldu, na zahodu Nemčije, so se prejšnji teden poslovili od enega najznamenitejših prebivalcev. Jan, verjetno najstarejši lenivec na svetu, je poginil v 55. letu starosti. Jan, ki je bil leta 1969 skoten v naravi, je v Guinnessovo knjigo rekordov vstopil kot najstarejši lenivec v človeški oskrbi, njegova življenjska zgodba pa bo ostala zapisana v zgodovini.

Bogata zgodovina in izjemna dolgoživost

Janovo življenje se je začelo v divjini, a kmalu je postal del živalskega vrta v Krefeldu, kjer je preživel skoraj 40 let. Njegova izjemna dolgoživost je presegla vse znane primere lenivcev v ujetništvu in naravi, saj ti običajno dosežejo starost med 20 in 30 let. Jan je s svojo dolgoživostjo postal simbol trdoživosti in prilagodljivosti vrste, ki se v naravi sooča z vse večjimi izzivi, kot so izguba habitata in podnebne spremembe.

Prispevek k ohranjanju vrste

Jan ni bil zgolj najstarejši lenivec, temveč tudi izjemno uspešen oče. V živalskem vrtu v Krefeldu je s samicama Lolito in Trine zaplodil kar 22 potomcev, kar je pomemben prispevek k ohranjanju vrste v ujetništvu. Zadnjega potomca je dobil marca letos z 22-letno Trine, kar je še en dokaz njegove izjemne plodnosti in vitalnosti tudi v poznih letih.

Njegovi potomci so zdaj razporejeni v različnih živalskih vrtovih po Evropi, kjer nadaljujejo Janovo zapuščino in prispevajo k ohranjanju genetske raznolikosti vrste. Lenivci so sicer znani po svoji počasnosti in dolgem življenju, a Janova dolgoživost je bila resnično izjemna.

Janova zapuščina in pomen za znanost

Janovo dolgo življenje je bilo priložnost za raziskovalce, da preučujejo staranje in vedenje lenivcev v ujetništvu. Njegova izjemna dolgoživost je omogočila dragocene vpoglede v zdravje in oskrbo teh živali, kar bo pomagalo izboljšati pogoje za lenivce v ujetništvu po vsem svetu.

Poleg znanstvenega pomena je Jan v živalskem vrtu postal prava ikona in priljubljen med obiskovalci. Njegova zgodba je navdihovala mnoge in opozarjala na pomembnost ohranjanja živalskih vrst, ki so v naravi vse bolj ogrožene.

Spomin na Jana

Jan bo ostal v spominu kot najstarejši lenivec na svetu, simbol dolgoživosti in plodnosti. Njegovo življenje je bilo dolgo in bogato, napolnjeno z potomci, ki bodo nadaljevali njegovo zapuščino. Zdaj, ko se je poslovil, bo njegovo ime še naprej odmevalo v zgodbah o uspehu ohranjanja živalskih vrst in skrbi za njihovo dobrobit v ujetništvu.

V živalskem vrtu v Krefeldu so se Jana poslovili z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo za vse, kar je prispeval k njihovi skupnosti. Njegova zapuščina bo še naprej živela v srcu tistih, ki so ga poznali, in v življenju njegovih številnih potomcev.

EK; Zajem zaslona X, X