Se vojna res končuje? To so ključni trenutki druge faze pogajanj
V egiptovski prestolnici Kairo se danes nadaljujejo intenzivna pogajanja o drugi fazi prekinitve ognja v Gazi. Delegacije Izraela, Katarja in ZDA si prizadevajo doseči dogovor, ki bi lahko pomenil konec 15-mesečnega konflikta, v katerem je bilo ubitih več kot 48.000 Palestincev, Gaza pa je bila skoraj povsem uničena.
Prva faza prekinitve ognja
Prva faza prekinitve ognja, ki je začela veljati 19. januarja 2025, je prinesla določeno olajšanje za prebivalce Gaze. V tem obdobju je Hamas izpustil 25 živih in osem mrtvih izraelskih talcev, med njimi tudi pet tajskih državljanov, ki niso bili vključeni v prvotni dogovor. Izrael je v zameno izpustil več kot 600 palestinskih zapornikov, vključno z ženskami in otroki.
Kljub tem pozitivnim korakom so se pojavile tudi ovire. Izraelske oblasti so zadržale izpustitev 620 palestinskih zapornikov, kar je povzročilo napetosti med stranema. Poleg tega so se pojavile obtožbe o kršitvah prekinitve ognja z obeh strani, kar je ogrozilo nadaljnje pogovore.
Druga faza: ključ do trajnega miru?
Druga faza prekinitve ognja naj bi bila ključna za dosego trajnega miru v regiji. Po poročilih naj bi Hamas izpustil vse preostale izraelske talce, izraelska vojska pa bi se v zameno popolnoma umaknila iz Gaze. Ta korak bi lahko pomenil konec vojaških operacij in začetek obnove Gaze.
Vendar pa so pogajanja zapletena zaradi različnih stališč obeh strani. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pod pritiskom skrajno desnih koalicijskih partnerjev, ki zahtevajo nadaljevanje vojaških operacij do popolnega uničenja Hamasa. Po drugi strani pa Hamas vztraja pri popolnem umiku izraelskih sil kot pogoj za izpustitev talcev.
Vloga mednarodne skupnosti
Mednarodni posredniki, vključno z Egiptom, Katarjem in ZDA, igrajo ključno vlogo pri posredovanju med stranema. Njihov cilj je zagotoviti izvajanje predhodno sklenjenih dogovorov in olajšati dobavo humanitarne pomoči v Gazo. Kljub njihovim prizadevanjem ostaja vprašanje, ali bo druga faza pogajanj prinesla trajni mir, odprto.
Humanitarna kriza v Gazi
Medtem ko se pogajanja nadaljujejo, prebivalci Gaze še naprej trpijo zaradi posledic dolgotrajnega konflikta. Humanitarne organizacije opozarjajo na pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin, zdravstvene oskrbe in ustreznega zatočišča za razseljene osebe. Obnova infrastrukture in zagotavljanje osnovnih storitev bosta ključna za dolgoročno stabilnost regije.
Uspeh druge faze pogajanj bo odvisen od pripravljenosti obeh strani na kompromise in spoštovanje dogovorov. Medtem ko mednarodna skupnost poziva k miru, ostaja vprašanje, ali bodo voditelji sposobni premagati globoko zakoreninjene razlike in delovati v korist svojih ljudi. Svet z napetostjo spremlja razvoj dogodkov, upajoč na trajno rešitev za prebivalce Gaze in Izraela.
Pripravil: N. Z.
Vir: N1, Dnevnik, Delo, RTVSLO
Izraelci stavijo na slovenskega zeta!
Od 7. oktobra 2023 je konflikt med Izraelom in Hamasom povzročil obsežne človeške in materialne izgube.
JERUZALEM – “V Gazi nam je ostalo 94 talcev in tukaj smo, da zagotovimo, da ta dogovor ni samo prva faza, ampak da bo vsak talec pripeljan domov,“ pravijo člani družin talcev, ki od 7.10. 2023 upajo, da se njihovi sorodniki, zajel jih je Hamas, le vrnejo domov….
Kar 15 mesecev vojne
Sporazum o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom na območju Gaze je začel veljati danes, skoraj tri ure po prvotno dogovorjenem roku, s čimer je prekinjena 15-mesečna vojna, ki je na Bližnji vzhod prinesla opustošenje in potresne politične spremembe. Prekinitev ognja je zamujala tri ure. V teh treh urah je bilo v izraelskih napadih ubitih 13 Palestincev, trdi Hamasovo ministrstvo za zdravje. Ker je Hamas izpustil tri talce, naj bi iz izraelskega zapora izpustili 90 palestinskih zapornikov.
Kaj bo naredil Trump?
Svojci še vedno zajetih izraelskih talcev pa velik upe polagajo v Donalda Trumpa (njegova žena je Slovenka Melania Trump), ki bo jutri, v ponedeljek, zaprisegel kot 47. predsednik ZDA. Pred inavguracijo družine talcev prosijo Trumpa, naj nadzira popolno dokončanje dogovora o talcih. “V Gazi nam je ostalo 94 talcev in tukaj smo, da zagotovimo, da ta dogovor ni samo prva faza, ampak da bo vsak talec pripeljan domov,” so jasni, njihove misli pa zapiše Jerusalem Post.
Brutalen spopad
Od 7. oktobra 2023 je konflikt med Izraelom in Hamasom povzročil obsežne človeške in materialne izgube. Tistega dne je Hamas izvedel nepričakovan napad na Izrael, ki je vključeval izstrelitev več tisoč raket ter kopenske in pomorske vdore. V tem napadu je bilo ubitih več kot 1.200 Izraelcev, med njimi številni civilisti, in zajetih približno 250 talcev.
Izrael je odgovoril z obsežnimi vojaškimi operacijami v Gazi, ki so v 15 mesecih povzročile smrt več kot 41.680 Palestincev in razselitev približno 1,9 milijona prebivalcev. Poleg tega je bilo na Zahodnem bregu ubitih 720 Palestincev, vključno s 160 otroki, zaradi vojaških operacij in napadov naseljencev.
Dva meseca premirja
Po intenzivnih diplomatskih prizadevanjih je bil dosežen 60-dnevni prekinitev ognja, ki je začel veljati 19. januarja 2025. Ta dogovor vključuje izpustitev izraelskih talcev in palestinskih zapornikov ter omogočanje humanitarne pomoči v Gazo. Kljub temu je dogovor krhek, saj so potrebna nadaljnja pogajanja za trajno rešitev.
Velika humanitarna kriza
Konflikt je povzročil hudo humanitarno krizo v Gazi, kjer prebivalci trpijo zaradi pomanjkanja osnovnih potrebščin, vključno s hrano, vodo in zdravstveno oskrbo. Poročila kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo prebivalcev Gaze z vladavino Hamasa, saj se soočajo z lakoto in pomanjkanjem, medtem ko Hamasove dejavnosti še naprej vplivajo na njihova življenja.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Omrežje X
Mineva 1 leto od napada Hamasa na Izrael, toliko je že žrtev
GAZA/EVROPA – Pred letom dni, 7. oktobra 2023, je teroristična organizacija Hamas iz Gaze sprožila usklajen napad na Izrael, ki je sprožil globalne politične in humanitarne posledice. Napad, ki so ga poimenovali “Operacija Al-Aqsa Flood,” je vključeval več kot 3.000 raket in napade na civilne tarče. Po poročanju portala Wikipedia je bilo v napadu ubitih približno 1.200 ljudi, vključno s številnimi civilisti. Med najhujšimi incidenti je bil masaker na glasbenem festivalu v bližini meje z Gazo. Poleg tega je bilo zajetih 250 talcev, kar je privedlo do nadaljnjih konfliktov in mednarodne krize.
Globalni odziv in protesti po svetu
Po napadih je Izrael sprožil protiteroristične operacije v Gazi, kar je privedlo do številnih civilnih žrtev in uničenja velikega dela infrastrukture v Gazi. V skladu s podatki iz poročila na Wikipedii naj bi Izrael v teh operacijah ubil več kot 17.000 borcev in povzročil dodatno škodo. Hkrati je Hamas še naprej uporabljal civilne objekte, kot so šole, bolnišnice in mošeje, kar je še povečalo tveganje za civilne žrtve.
Medtem ko so se v več evropskih mestih odvijali protesti proti vojni v Gazi, je večina teh shodov v Sloveniji potekala miroljubno, vendar so bili deležni kritike zaradi domnevne podpore Hamasu. V nekaterih evropskih prestolnicah, kot je Rim, so protesti postali nasilni, saj so protestniki metali kamenje in steklenice na policijo, ki je odgovorila z vodnimi topovi in solzivcem (Times of Israel). Papež Frančišek je v luči teh dogodkov iz Vatikana pozval k miru na vseh frontah in k osvoboditvi talcev. Po poročanju portala Times of Israel je papež med nedeljsko molitvijo prosil za molitve za vse talce, ki so še vedno v ujetništvu.
Slovenija in odziv na konflikte
Tudi v Sloveniji je bilo po tem dogodku čutiti posledice. Nekateri shodi, ki so potekali v podporo Palestini, so bili interpretirani kot podpora terorističnim dejavnostim, kar je povzročilo politične polemike in razprave o mejah izražanja solidarnosti v kontekstu terorizma. Slovenski politiki so bili razdeljeni glede vprašanja, ali je udeležba na protestih primerno izražanje mnenja ali podpora terorizmu.
Razdeljena javnost in vprašanja etičnosti
Javnost v Sloveniji je bila glede teh vprašanj močno razdeljena. Nekateri so izražali sočutje do civilnih žrtev v Gazi, medtem ko so drugi menili, da protesti izražajo podporo skrajnim skupinam, kot sta Hamas in Hezbollah, ki izrabljata civiliste kot ščite. Viri, kot je portal Wikipedia, navajajo, da je Izrael poudarjal, da Hamas deluje iz civilnih objektov, kar otežuje razlikovanje med borci in civilisti ter povečuje število nedolžnih žrtev. Na drugi strani je Hamas trdil, da so njihovi napadi odziv na izraelsko okupacijo in širitev naselbin.
Talci in globalni pozivi k miru
Eno najbolj občutljivih vprašanj, ki je še vedno aktualno, so talci, ki jih Hamas še vedno drži v Gazi. Po podatkih, ki jih navaja portal Times of Israel, je bilo do danes izpuščenih ali rešenih le nekaj talcev, medtem ko jih večina še vedno ostaja ujetih. Papež Frančišek je ob obletnici napada pozval k njihovi takojšnji izpustitvi in mednarodni molitvi za mir. Poleg tega je poudaril, da svet ne sme pozabiti na trpljenje talcev in civilnih žrtev na obeh straneh konflikta.
Politične posledice in širjenje konflikta
Kljub vsem prizadevanjem za mir in diplomacijo pa se konflikt med Izraelom in Hamasom še ni končal. Izraelska vojska je medtem svoje napore preusmerila tudi na boj proti Hezbollahu v Libanonu, kar je povzročilo dodatne napetosti v regiji. V Evropi so se v zadnjih mesecih nadaljevali protesti proti vojaškim operacijam, predvsem zaradi humanitarne krize v Gazi.
Napisal: N. Z.
Vir: www, Freepik
