Njegov oče je bil velik oboževalec Ansambla Avsenik, kar je vplivalo na Stefanovo glasbeno pot.

LJUBLJANA – „Kako se življenje hitro obrne … Stefan Geier izjemen gospod, harmonikar, ki se je slovensko naučil samo zaradi izrednega spoštovanja in ljubezni do slovenske glasbe. Še ta teden je razlagal o načrtih, ki jim ni bilo videti konca … Danes pa je že zvezda na nebu,” je zapisala odgovorna urednica Radia Veseljak Janja Ulaga, pod njeno objavo pa je nekaj komentarjev, dva objavljamo:

„Sploh ne morem verjet, si večkrat sva pisala, težko sem dojel, da se je res naučil slovensko, naštudiral je eno mojo pesem za dve harmoniki in sva se lovila, kdaj jo zaigrava, Stefan Geier , nekoč jo bova. Žalostno je, da opevamo ljudi šele takrat, ko nas zapuste,“ se glasi prvi komentar, drugi pa takole:

„Stefan, še včeraj sva se pogovarjala, danes pa smo izvedeli žalostno novico. Težko je najti besede o tako izjemnem prijatelju, harmonikarju, a hkrati sem hvaležen za vse trenutke, ki smo jih delili – za smeh, druženja, glasbo in nepozabne spomine. Veter naj nosi pesem tvojo!“

Že kot otrok navdušen nad slovensko glasbo

V 54. letu se je poslovil južnotirolski glasbenik Stefan Geier, ki je bil dobro poznan tudi v Sloveniji. Po rodu je bil Stefan Geier glasbenik iz Južne Tirolske, ki se je že kot otrok navdušil nad slovensko narodno-zabavno glasbo in diatonično harmoniko.

Njegov oče je bil velik oboževalec Ansambla Avsenik, kar je vplivalo na Stefanovo glasbeno pot. Po srečanju z Ansamblom Vikija Ašiča se je leta 1979 odločil naučiti igranja na frajtonarico in se hkrati začel učiti slovenskega jezika, da bi bolje razumel slovensko glasbo, nadaljuje zapis Radio Veseljak.

Domače družinsko podjetje

Poleg glasbenega udejstvovanja Stefan sodeluje v družinskem podjetju “Musikwerkstatt Geier”, ki se ukvarja z izdelavo in uglaševanjem steirskih harmonik. Podjetje je leta 1990 ustanovil njegov oče Josef Geier, znan kot izjemen uglaševalec harmonik in akordeonov. Leta 1996 sta Josef in Stefan izdelala prvo harmoniko Geier, pri čemer se je Josef osredotočil na optimizacijo mehanike in ohišja, Stefan pa na izpopolnjevanje zvoka instrumenta.

Oče treh otrok

Stefan je bil aktiven vse do zadnjega dne: poučeval je glasbeno teorijo in harmoniko na Južnem Tirolskem in v Švici, bil je oče treh otrok, vodil pa je svojo glasbeno skupino Triole. Zelo dobro je sodeloval s slovenskimi glasbeniki, bil je tudi član Slovenske zveze diatonične harmonike (ZDHS), pogosto pa je član strokovnih komisij na mednarodnih tekmovanjih.

Odpovedano veseljačenje

Glasbena scena žaluje za nadarjenim glasbenikom Stefanom Geierjem, ki je umrl 26. decembra. Zaradi tragične izgube so bile odpovedane vse načrtovane izvedbe “Franz aus Oberkrain – Folk Musical” v Brixnu od 26. decembra do 3. januarja.

Za Stefanom žalujejo žena Eva, otroci Susanna, Sebastian in Georg, starša Leni in Sepp, sestra Heidi in brat Alexander.

Pokopali ga bodo 31. januarja.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

Zgodilo se je med koncertom v Športni dvorani Leona Štuklja.

NOVO MESTO – “Pozdravljeni. Včeraj je bila izpred dvorane Leona Štuklja v Novem mestu iz vozila ukradena harmonika Prostor B-Es-As uglasitve, rjave barve z motivi planike. V kolikor bi jo kdo opazil se, zelo toplo priporočamo za informacije. Hvala,” je na Facebooku zapisal Žiga Pungerčar Marn. Bil je eden od nastopajočih na zaključnem koncertu.

Apel

“Včeraj pred koncertom 60. let Slakove glasbe v Novem Mestu so si nepridipravi na parkingu pred dvorano Leona Štuklja iz avta dali pravico ukrasti harmoniku našemu prijatelju Žiga Pungerčar Marn. Prosimo za delitev in informacije, če bi jo kdorkoli opazil, morda na kakšnem oglasu…hvala!” je še na Facebooku.

Po celi Sloveniji

Z vseslovensko serijo so počastili 60 letnico. S koncerti so začeli v Mirni Peči, potem pa bili v Ljutomerju, Podčetrtku, Dobrovi, Tržiču, Pivki, Vojniku, Dravogradu, Oplotnici in Novem mestu. Zadnji koncert, ki je bil včeraj v Novem mestu, je posnela tudi TV Slovenija, na ogled pa bo 14.2. 2025.

Letos mineva 60 let od uspešnega delovanja Ansambla Lojzeta Slaka.

Kot rojstna letnica ansambla Lojzeta Slaka je sicer zapisano leto 1964, vendar se je zgodba o ansamblu začela že tedaj, ko je mladenič iz Jordankala pri Mirni peči na Dolenjskem s svojo harmoniko na javni radijski oddaji »Pokaži kaj znaš!« spravil na noge vso dvorano in z velikim naskokom osvojil prvo mesto, ter si tako odprl vrata v radijsko hišo in snemalne studije. ​V Slakovi družini je bilo sicer v domače viže zaljubljenih še nekaj fantov, zato je Lojze kmalu sestavil inštrumentalni kvartet skupaj z brati Matijo, Stanetom in Tonetom, ki ga je v kratkem času spoznala vsa Dolenjska. Ko pa je prišla vmes vojaščina, so se fantje razkropili, Lojze se je v iskanju službe preselil v Ljubljano in skupina Ansambel bratov Slak je prenehala z igranjem. Toda Lojze se ni vdal.  S prijateljem Nikom Zlobkom, ki je s klarinetom in s kitaro vskočil med brate Slak, ko je prvi oblekel vojaško suknjo, sta za sodelovanje pridobila še Cirila Babnika s prastarim slovenskim godalom – berdo. Tako je bil spočet instrumentalni trio Lojzeta Slaka. Ko se je od ansambla po slabih dveh letih igranja poslovil Ciril Babnik, ga je v triu nadomestil Franc Sever. ​Uspešno so nastopali na veselicah v številnih krajih po Sloveniji ter na srečanjih ansamblov in tako na tekmovanju na Gorenjskem sejmu v Kranju premočno zmagali. Osvojili so tudi prvo nagrado na reviji ansamblov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in pot v snemalne studije je bila vsak dan bližja.

Pokaži, kaj znaš

Ansambel bratov Slak je posnel prve skladbe za radijski arhiv že v začetku šestdesetih let, Trio Lojzeta Slaka pa je imel na začetku leta 1964 posneto že tudi prvo malo ploščo pri produkciji RTB, kljub temu pa pomeni pravi začetek ansambla Lojzeta Slaka, kakršnega so vzljubili prijatelji domače glasbe, vendarle srečanje Slakovega inštrumentalnega tria z vokalnim kvintetom Fantje s Praprotna. Pevci iz Selške doline – tenorista Andrej Bergant in Jože Šifrar, baritonist Janez Habjan in basista Janez Kalan in Janez Dolenc – so prav tako kot Slakov trio slavili na eni od oddaj »Pokaži kaj znaš!«. Kmalu po srečanju na tej oddaji ljubljanskega radia so se Lojze in pevci dogovorili za sodelovanje in rojena je bila skupina, ki je zapisala novo poglavje v izročilo slovenske narodno zabavne glasbe.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook

Splitska pevka Lidija Bačić, znana po svojih uspešnicah, kot so ‘Nezamjenjiva’ in ‘Glupacho moja’, je naredila drzen korak v novo glasbeno smer – narodno glasbo. Njena nova pesem ‘Svaka Božja kafana me pozna’ je njen prvi “narodnjak“, kar je presenetilo številne oboževalce, saj je do sedaj osvajala občinstvo z zabavnimi pesmimi. Pesem je del njenega prihajajočega albuma ‘Savršeni kaos’, ki obeta biti mešanica različnih glasbenih žanrov, ki jih je Lidija do sedaj raziskovala.

Prvi folk izziv za Lille

Lidija je priznala, da je preizkusila številne glasbene sloge, od rocka, jazza do rapa in celo cerkvene glasbe, vendar je pravi narodnjak vedno bil izziv. “Moj glas pristaja vsem stilom, in zdelo se mi je, da je čas, da poskusim nekaj novega. Vsi so navdušeni nad mojo interpretacijo,” je povedala pevka, ki je znana po svoji samozavesti in vsestranskosti.

Pesem ‘Svaka Božja kafana me pozna’ je hitra, a polna čustev, naslonjena na tradicijo kakovostne narodne glasbe, ne pa turbofolka. Glasbo za pesem je napisal Amir Kazić Leo, besedilo je ustvaril Fayo, aranžma pa je prispeval Samir Zavlan. Gre za skladbo, ki je primerna za celotno regijo, kar nakazuje na Lidijin cilj, da doseže širše občinstvo.

Lidijin prehod v folk: Kaj to pomeni za njeno kariero?

Lidija je v zadnjih letih postala ena najbolj priljubljenih hrvaških glasbenic, ki s svojimi energičnimi nastopi navdušuje občinstvo na koncertih po vsej regiji. Njeni nastopi so znani po visokem nivoju zabave, ki vključuje tudi provokativne modne izbire, s katerimi pogosto dvigne temperaturo med občinstvom. Lidija ni le pevka, ampak pravi šovmen, in njen prvi folk poskus kaže, da še vedno išče nove načine, kako presenetiti svoje oboževalce.

Skladba ‘Svaka Božja kafana me pozna’ ni le poklon narodnemu žanru, ampak predstavlja nov umetniški izziv za Lidijo, ki želi dokazati, da je njena glasbena vsestranskost resnična. Glasbeniki, ki so sodelovali pri ustvarjanju pesmi, so ustvarili melodijo, ki spominja na zlato dobo narodnih pesmi in združuje tradicionalni zvok s sodobnimi aranžmaji, kar omogoča Lidijinemu vokalu, da resnično zasije.

Reakcije oboževalcev

Takoj po izdaji je pesem naletela na številne odzive. Oboževalci so bili presenečeni, saj je Lidija do sedaj gradila svojo glasbeno kariero na zabavnih pesmih. Nekateri so izrazili navdušenje nad njenim prehodom v narodno glasbo, medtem ko drugi ostajajo zvesti njenim starejšim uspešnicam. Ne glede na mnenja, je Lidijina odločitev, da poskusi nekaj novega, pogumna poteza, ki kaže njeno željo po razvoju in raznolikosti v glasbeni industriji.

Lidija je za pesem posnela tudi videospot, ki ga je režiral Dario Lepoglavec. Video prikazuje Lidijo v elegantnem in provokativnem slogu, ki smo ga vajeni od nje, vendar z novo glasbeno dimenzijo, ki dodaja svežino njeni podobi.

Kaj sledi?

‘Svaka Božja kafana me pozna’ je le začetek Lidijinega raziskovanja narodnih vod. Ali bo nadaljevala v tej smeri, je še nejasno, vendar njeni oboževalci z zanimanjem pričakujejo, kaj bo prinesel njen novi album ‘Savršeni kaos’. Čeprav je prvi narodnjak že pritegnil pozornost, ostaja vprašanje, kako bo občinstvo sprejelo njeno nadaljnjo glasbeno pot. Ena stvar pa je gotovo – Lidija Bačić bo še naprej presenečala.

S svojo samozavestjo in brezkompromisno energijo na odru, Lidija ostaja kraljica zabave, ne glede na to, kateri glasbeni žanr izbere.

Napisal: N. Z.

Vir: YT

Predstavljajte si majhno slovensko vasico, kjer je glasba del vsakdanjega življenja. Družina, ki živi tam, je prežeta z melodijami – mati poje, oče in stric igrata na glasbila. Med odraščanjem mladega dečka se v njem prebuja globoko zanimanje za glasbo, ki bo kasneje oblikovalo njegovo življenje in zapuščino. Ta deček prejme svojo prvo diatonično harmoniko, instrument, ki ga bo spremljal skozi vso kariero in s katerim bo navduševal generacije. Rojen 23. julija 1932, ta izjemen glasbenik ni nihče drug kot Lojze Slak.

Slak je svojo prvo harmoniko prejel že kot otrok, in ta instrument je postal njegov zaščitni znak skozi celotno kariero. Leta 1964 je ustanovil Ansambel Lojzeta Slaka, ki je hitro pridobil priljubljenost zaradi svoje avtentične slovenske narodno-zabavne glasbe.

Ansambel Lojzeta Slaka je bil prepoznaven po edinstvenem načinu igranja diatonične harmonike, ki ga je Slak izpopolnil. Njegove melodije so bile preproste, a hkrati očarljive, kar je globoko odmevalo med slovensko javnostjo. S pesmimi kot so “Čebelar”, “V dolini tihi” in “Po dekle” je Slak postal sinonim za slovensko narodno-zabavno glasbo.

Lojze Slak je izjemno prispeval k popularizaciji diatonične harmonike v Sloveniji, dvignil jo je na osrednje mesto v slovenski narodno-zabavni glasbi. Poleg tega je bil plodovit skladatelj, ki je ustvaril številne pesmi, ki so postale zimzelene uspešnice. Sodeloval je tudi z različnimi glasbeniki in zasedbami, kar je še dodatno obogatilo slovensko glasbeno sceno.

Slakova glasba je presegla generacije in ga postavila kot kulturno ikono v Sloveniji. Njegove pesmi se še vedno pogosto pojejo in igrajo na različnih kulturnih in družbenih dogodkih. Slakove inovativne tehnike in skladbe so vplivale na številne mlade glasbenike, ki so se navdihovali z njegovo glasbo in prispevali k ohranjanju tradicije.

Med svojo kariero je Lojze Slak prejel številne nagrade in priznanja za svoje prispevke k slovenski glasbi in kulturi. Po njegovi smrti 29. septembra 2011 je bil še naprej slavljen s spominskimi koncerti, razstavami in pokloni, ki ohranjajo njegov trajni vpliv na slovensko narodno-zabavno glasbo.

V Mirni Peči je ustanovljen Muzej Lojzeta Slaka, ki prikazuje njegovo življenje, delo in zgodovino slovenske narodno-zabavne glasbe. Vsako leto potekajo različni festivali in dogodki v čast njegovi zapuščini, s čimer se njegova glasba prenaša na nove generacije.

Lojze Slak je s svojim delom in predanostjo ohranjanju slovenske glasbene tradicije pustil neizbrisno sled v kulturnem izročilu Slovenije. Njegovo mojstrstvo igranja diatonične harmonike in nepozabne skladbe so dragocen del slovenske kulturne dediščine, ki bo še naprej živela v srcih Slovencev in ljubiteljev narodno-zabavne glasbe po vsem svetu.

Napisal: N. Z. Vir: Facebook