Znanstveniki odkrili še nikoli videne viruse na predmetih, ki jih uporabljate vsak dan

Znanstveniki iz univerze Northwestern so na dveh predmetih, ki jih uporabljamo vsak dan – zobnih ščetkah in ročkah za prhanje, odkrili več kot 600 različnih vrst virusov, mnogi med njimi še nikoli niso bili videni. Čeprav ta misel morda vzbuja nelagodje, raziskovalci poudarjajo, da to ni nujno slabo. Večina virusov, ki so jih odkrili, spada med fage, viruse, ki napadajo bakterije in pomagajo uničiti tiste, ki lahko povzročajo bolezni.

Potencialno koristni virusi

Fagi, ki so osrednji del te študije, napadajo bakterije in se v njih razmnožujejo, kar pomeni, da bi lahko igrali pomembno vlogo pri zdravljenju bakterijskih okužb. Zaradi naraščajoče odpornosti bakterij na antibiotike postajajo fagi vse bolj zanimivi za znanstvenike, saj bi lahko nudili alternativo antibiotikom. Raziskava odpira vrata potencialnim novim zdravljenjem, zlasti v boju proti superbakterijam.

Raznovrstnost virusov in mikrobiov

Vodja raziskave, Erica M. Hartmann, je izpostavila, kako fascinantna je raznovrstnost virusov, ki jih najdemo na vsakdanjih predmetih, kot sta zobna ščetka in prha. “Vsaka zobna ščetka in prha sta kot svoj otok,” pravi Hartmannova, ki poudarja, da je v naši neposredni bližini ogromno biotske raznovrstnosti, ki je še nismo raziskali. Raziskovalci so odkrili, da ni dveh enakih vzorcev, kar nakazuje, kako edinstven je mikrobiomski svet na teh predmetih.

Sprejemanje mikrobov kot del našega okolja

Kljub temu, da ob besedah virusi in mikrobi običajno pomislimo na bolezni, nas raziskovalci pomirjajo, da večina teh organizmov ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Hartmannova opozarja, da je nenehna uporaba razkužil lahko kontraproduktivna, saj lahko poveča odpornost bakterij na zdravljenje. Njena ključna ugotovitev je, da bi se morali naučiti živeti z mikrobi, saj so večinoma neškodljivi in naravni del našega okolja.

Vpliv na prihodnje raziskave

Ta raziskava, objavljena v reviji Frontiers in Microbiomes, je pomemben korak v raziskovanju mikrobiologije in odpira možnosti za nove načine boja proti bakterijskim okužbam. Znanstveniki poudarjajo, da lahko ti na videz neugledni virusi predstavljajo zakladnico virov za prihodnje zdravstvene inovacije.

Odkritje je spodbudilo k premisleku, kako gledamo na mikroorganizme, s katerimi vsakodnevno živimo, in poudarja, da nam raziskovanje skritega sveta virusov lahko prinese pomembne koristi.

Napisal: E. K.

Vir: Frontiers in Microbiomes, Pexels

Koliko pogosto bi se morali tuširati? Odgovor strokovnjakov vas bo presenetil!

Tuširanje je za mnoge del dnevne rutine, bodisi zjutraj, preden začnemo dan, ali zvečer, da se sprostimo po napornem dnevu. A, čeprav se zdi vsakodnevno tuširanje kot nujni del osebne higiene, strokovnjaki pravijo, da lahko pretiravanje škoduje naši koži. Dr. Mary Stevenson, docentka dermatologije na NYU Langone Health v New Yorku, pojasnjuje, da je pogosto tuširanje odvisno od posameznikovih potreb in načina življenja, vendar poudarja, da vsakodnevno tuširanje ni vedno potrebno. Priporoča, da se ljudje tuširajo vsakih dva do tri dni, odvisno od tega, kako aktivni so, kakšen tip kože imajo in kakšna je njihova starost.

Naša koža je zaščitena s plastjo naravnih olj, ki ohranjajo vlago in ščitijo pred zunanjimi vplivi. Vsakič, ko se tuširamo in uporabljamo mila, ta naravna olja odstranjujemo, kar lahko povzroči izsušitev kože in poškodbe njene zaščitne pregrade. Pogosto tuširanje lahko zato naredi več škode kot koristi, še posebej pri ljudeh s suho ali občutljivo kožo.

Katera področja telesa je nujno umiti vsak dan?

Dr. Stevenson pojasnjuje, da milo ni potrebno na vseh delih telesa. “Večina ljudi napačno uporablja milo povsod po telesu, kar je nepotrebno in lahko škoduje koži,” pravi. Dodaja, da je dovolj, da se osredotočimo na ključna področja, kjer se zadržuje večina bakterij in potu – to so pazduhe, prepone in stopala. Ta področja so tista, kjer je potrebno dnevno čiščenje, saj se tam nabirajo nečistoče, ki lahko povzročijo neprijetne vonjave in okužbe.

Druge dele telesa, kot so roke, noge, hrbet in trup, ni potrebno čistiti z milom vsak dan, saj lahko s tem uničimo naravna olja, ki ščitijo našo kožo. Sapun deluje kot detergent, ki odstranjuje naravno maščobo, kar lahko vodi v suho in razdraženo kožo. Priporočljivo je, da se mila uporablja zmerno in le tam, kjer je to resnično potrebno.

Naravna olja: ključ do zdrave kože

Naravna olja na naši koži so bistvena za vzdrževanje zdrave kožne pregrade. Kožna pregrada deluje kot ščit, ki preprečuje izgubo vlage in ščiti kožo pred škodljivimi zunanjimi vplivi, kot so onesnaženje, bakterije in sončni žarki. Če to naravno zaščito prepogosto odstranjujemo, lahko koža postane bolj dovzetna za vnetja, okužbe in alergije.

Pretirano tuširanje lahko še posebej škoduje starejšim ljudem in tistim z občutljivo kožo, saj je njihova koža že tako bolj nagnjena k izsušitvi in draženju. Zmanjšanje pogostosti tuširanja lahko pomaga ohraniti naravna olja na koži in prepreči težave, povezane s suho kožo. Dermatologi priporočajo tudi uporabo blagih, vlažilnih mil in izogibanje vroči vodi, ki lahko še dodatno izsuši kožo.

Kako pogosto se tuširati glede na način življenja?

Odgovor na vprašanje, kako pogosto bi se morali tuširati, je odvisen od vašega življenjskega sloga. Če se ukvarjate s športom ali imate delo, kjer se veliko znojite, boste morda morali tuširati pogosteje, vendar to še vedno ne pomeni, da morate vsak dan uporabljati milo po celem telesu. Pomembno je, da prilagodite higieno glede na svoje potrebe, vendar obenem pazite, da ne pretiravate in s tem škodujete svoji koži.

Zmanjšanje pogostosti tuširanja in pravilna uporaba mila lahko bistveno izboljšata zdravje vaše kože. Čeprav vsakodnevno tuširanje zveni higiensko, lahko preveč čiščenja povzroči težave z izsušitvijo in draženjem kože. Poskrbite za ravnovesje, ki bo vaši koži omogočilo, da ohrani naravna olja in ostane zdrava ter hidrirana.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik