Ljudje smo nenavadna bitja – zgodovina nas tolče po glavi, mi pa ji z neomajno trmo vedno znova dokazujemo, da iz napak ne bomo potegnili nauka. 24. februar je dan, ko so se pisale vojne, rojevale države, padale iluzije in premikale meje mogočega. Nekateri so se na ta dan zapisali v zgodovino s pogumom, drugi s katastrofalnimi odločitvami, tretji pa so samo nemočno opazovali, kako svet kroji svojo usodo.

Poglejmo torej, kaj vse se je zgodilo 24. februarja – in kaj nas ti dogodki lahko naučijo, če smo pripravljeni prisluhniti.

Vojne, invazije in nespametne ambicije

Ruska invazija na Ukrajino (2022) – Zgodovina se ne ponavlja, rime pa ima

Preden se je 24. februar 2022 sploh dobro začel, so se v Ukrajini že oglasile prve eksplozije. Rusija je sprožila največjo kopensko vojno v Evropi po letu 1945, čeprav je več mesecev pred tem prepričevala svet, da gre le za “vojaške vaje”. No, vojaške vaje običajno ne vključujejo tisočih mrtvih, uničenih mest in milijonov beguncev, kajne?

Po dveh letih bojev, sankcij, vojaške pomoči in neskončnih diplomatskih srečanj je situacija daleč od rešitve. Ali bo Rusija dosegla svoje cilje? Ali bo Ukrajina ostala neodvisna? Ali bo Evropa še dolgo le nemočno opazovala? Vse to so vprašanja, ki so danes bolj aktualna kot kadarkoli prej – zgodovina pa nas uči, da odgovori nikoli niso tako preprosti, kot se zdijo na prvi pogled.

Estonska neodvisnost (1918) – Ko pogum premaga velikane

Medtem ko so v Evropi imperiji umirali eden za drugim, so majhni narodi videli svojo priložnost. 24. februarja 1918 je Estonija razglasila neodvisnost od Rusije, a se je že v naslednjih letih znašla v vojni, v kateri je morala svojo pravico do svobode dokazati tudi na bojišču.

Danes je Estonija primer digitalne revolucije – država, kjer lahko davke urejate prek spleta in kjer ima vsak državljan dostop do elektronskega državljanstva. Ko se primerjamo z njo, se lahko Slovenci le vprašamo: Zakaj je pri nas še vedno takšen cirkus s prijavami na eUpravo?

Politika – Umetnost govorjenja brez rezultatov

NSDAP – rojstvo ideologije, ki je uničila svet

24. februarja 1920 je v Münchnu Adolf Hitler javno predstavil 25-točkovni program svoje stranke, ki je takrat nosila ime Nemška delavska stranka. Na prvi pogled? Le še ena populistična platforma, polna obljub in nacionalistične retorike. V resnici? Začetek enega najmračnejših obdobij moderne zgodovine.

Kako se je končalo, vemo vsi – vojna, uničenje, holokavst. Zanimivo pa je, kako malo se je svet naučil iz tega. Danes, sto let kasneje, populizem še vedno cveti, le da se je preselil v druge oblike in druge države. Nekaj je gotovo: ko zgodovina potrka, se vedno najde nekdo, ki ji odpre vrata.

Narava se ne ozira na človeško neumnost

Potres v Maroku (2004) – Narava ne pozna politike

Če obstaja ena stvar, ki se ne meni za meje, religije, ekonomske razmere ali vojne, je to narava. 24. februarja 2004 je Maroko stresel močan potres (magnituda 6,3), ki je terjal več kot 600 življenj.

Kar je pri teh katastrofah vedno enako, je odziv: vlade obljubljajo prenovo, mediji poročajo o tragičnih zgodbah, humanitarne organizacije pozivajo k donacijam … Potem pa čez nekaj mesecev vse utihne, razen za tiste, ki ostanejo brez domov. Kdaj bomo dojeli, da so naravne nesreče neizogibne, a posledice pogosto niso?

Šport – Ko je upanje na ledu

Čudež na ledu (1980) – Ko zmaga pomeni več kot le šport

Američani imajo radi svoje športne pravljice, toda 24. februarja 1980 so jo dejansko doživeli. Na olimpijskih igrah v Lake Placidu je ekipa ameriških hokejistov – večinoma študentov in amaterjev – premagala nepremagljivo sovjetsko ekipo.

To ni bila zgolj športna tekma. To je bil trenutek, ko je svet videl, da se lahko mali postavi po robu velikemu, da včasih zmaga tisti, ki ima več srca, ne pa boljšo opremo ali več denarja. Ali ni to nekaj, kar bi si lahko sposodili tudi v drugih vidikih življenja?

In Slovenija? Ja, tudi mi imamo svoje junake!

Anamarija Lampič – Slovenka, ki piše zgodovino smučarskega teka

Ko govorimo o 24. februarju, ne moremo mimo Anamarije Lampič, ki je leta 2021 osvojila mali kristalni globus v smučarskem teku. Medtem ko se večina Slovencev na zimo pritožuje in hiti kidat sneg, ga ona uporablja za doseganje zgodovinskih uspehov.

To je še en dokaz, da slovenski športniki pogosto premikajo meje, čeprav država do njih ne kaže vedno največje hvaležnosti. Denar se meče v nesmiselne projekte, medtem ko se športniki borijo za vsako sponzorsko pogodbo. Morda bi kdaj kak politik moral obleči tekaško opremo in poskusiti doseči kaj podobnega – da vidi, kako težko je.

Ali je 24. februar le še en datum?

Niti približno. To je dan, ki nam kaže vse plati človeštva – od najhujših napak do najvišjih zmag. Vojne in invazije, politične spletke, naravne katastrofe in neverjetni športni dosežki – vse to na en sam datum.

Kaj nam to pove? Da zgodovina ni zgolj skupek dogodkov, ki so se zgodili “nekoč tam nekje”, ampak da vpliva na nas še danes. Se bomo česa naučili? Ali bomo 24. februar še naprej obeleževali s krvjo, solzami in zmagoslavjem?

Pripravil: E. K. Vir: www, Freepik

OKUPACIJA SUDETOV – PRVI KORAK K DRUGI SVETOVNI VOJNI

10. oktobra 1938 so nemške sile, po podpisanem münchenskem sporazumu med Italijo, Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo, okupirale celotno območje Sudetov, ki je bilo del Češkoslovaške. Ta dogodek, ki je zaznamoval začetek širjenja nacistične Nemčije, je bil ključnega pomena za Hitlerjeve načrte o širitvi nemškega rajha na druge dele Evrope. Zasedba Sudetov je bila opravičena s strani nacistov zaradi tam živečega nemškega prebivalstva, ki naj bi bilo ogroženo, kar pa je bil zgolj izgovor za širjenje nacističnega vpliva na Češkoslovaško.

S tem korakom je Hitler zagotovil pomembno strateško območje in vojaško moč na Češkoslovaškem, kar je Evropo postavilo na rob vojne. Poroča britanski zgodovinski portal HistoryExtra, da je dogodek povzročil množične proteste, zlasti v Franciji in Veliki Britaniji, kjer je bilo očitno, da se Hitler ne bo ustavil samo pri Sudetih.

Münchenski sporazum – politična napaka?

Münchenski sporazum, ki je bil podpisan 29. septembra 1938, naj bi pomagal ohranjati mir v Evropi, vendar se je izkazal za eno največjih političnih napak tistega časa. Francija in Velika Britanija sta pod vplivom politike popuščanja Adolfu Hitlerju verjeli, da bodo s tem dogovorom ohranili mir in preprečili vojno. Britanski premier Neville Chamberlain je ob vrnitvi iz Münchna izjavil: “Prinesel sem vam mir za naš čas,” kar se je izkazalo za popolnoma napačno napoved. Samo nekaj mesecev pozneje, septembra 1939, je Nemčija napadla Poljsko in s tem sprožila začetek druge svetovne vojne (poročilo britanskega dnevnika The Guardian).

Sudeti – strateška zmaga za Hitlerja

Zasedba Sudetov je nacistični Nemčiji omogočila dostop do izjemno pomembnih industrijskih obratov, predvsem tovarn orožja in vojaške opreme, ki so bile v lasti Češkoslovaške. Poleg tega so Sudeti predstavljali pomembno strateško območje, od koder je Hitler načrtoval nadaljnje napade na srednjo in vzhodno Evropo. Nemški portal DW poroča, da so Sudeti imeli velik delež nemškega prebivalstva, ki je bilo dovzetno za nacistično propagando, zaradi česar so se mnogi tamkajšnji prebivalci prostovoljno pridružili nemški vojski.

Po zasedbi Sudetov je Hitlerjeva pozornost hitro prešla na preostali del Češkoslovaške. Marca 1939 je Nemčija brez odpora zasedla celotno državo in s tem praktično izbrisala Češkoslovaško z zemljevida Evrope.

Odmevi v Evropi in širše

Evropske države so po tem dogodku postajale vedno bolj zaskrbljene nad Hitlerjevimi nameni. Francija in Velika Britanija sta začeli krepiti svoje vojaške sile in se pripravljati na možnost vojaškega spopada, saj je bilo vse bolj jasno, da Hitlerja ne bo mogoče ustaviti s pogajanji in diplomatskimi dogovori.

Na Češkoslovaškem so prebivalci doživljali pravi šok. Češki predsednik Edvard Beneš je bil prisiljen odstopiti, saj je izgubil podporo in oblast nad zasedenim ozemljem. Mnogo prebivalcev Sudetov, predvsem Čehi, so morali zapustiti svoje domove, saj so jih nacisti izselili in zamenjali z nemškimi družinami.

Zakaj se spominjamo Sudetov še danes?

Zgodovina Sudetov je pomembna lekcija za današnji svet. Pokaže nam, kako lahko nepremišljene politične odločitve vodijo do katastrofalnih posledic. Evropa se danes sooča z novimi izzivi, ki vključujejo politične napetosti in geopolitične igre. Poroča slovenski zgodovinski portal Zgodovina.si, da je okupacija Sudetov eden izmed ključnih dogodkov, ki nas opozarja na nevarnosti širjenja totalitarnih režimov in na potrebo po politični enotnosti Evrope.

Zgodovinske lekcije za prihodnost

Okupacija Sudetov leta 1938 ostaja eden izmed najbolj prelomnih dogodkov v zgodovini Evrope. Poroča ameriški zgodovinski portal History.com, da nas ta dogodek uči, kako pomembno je pravočasno ukrepanje v mednarodnih odnosih, ter opozarja na nevarnost popuščanja diktatorjem. Današnji politični voditelji bi morali iz te zgodbe črpati pomembne lekcije za prihodnost – da se zgodovina ne bi ponovila.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik