Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Ponoči spet streslo Hrvaško, čutili so ga tudi v Dalmaciji

V letu 2024 je Hrvaško zaznamovalo več potresov različnih magnitud, ki so se zgodili na različnih območjih države.

METKOVIĆ – Pri Metkoviću, mestu in pristanišču v Južni Dalmaciji, so pozno sinoči, ob 22.39, zabeležili šibkejši potresni sunek. EMSC je sporočil, da je bila 2,8 stopnje po Richterjevi lestvici z epicentrom 12 kilometrov od Metkovića in na globini 6 kilometrov. „Kratek, a precej glasen in močan. Zbudilo nas je,“ je eden komentarjev, ki so jih priobčili prebivalci Metkovića in okolice.

Letos že nekaj potresov na Hrvaškem

V letu 2024 je Hrvaško zaznamovalo več potresov različnih magnitud, ki so se zgodili na različnih območjih države.

Eden izmed močnejših potresov je bil zabeležen 1. maja 2024 na območju Slunja, z magnitudo 4,3 po Richterjevi lestvici. Ta potres so občutili prebivalci Zagreba in celo sosednjih držav, kot sta Bosna in Hercegovina ter Italija. Podrhtavanje je povzročilo zaskrbljenost med prebivalci, čeprav večjih poročil o škodi ni bilo​.

Drugi pomemben dogodek se je zgodil 13. avgusta 2024 blizu Križevcev, kjer je potres z magnitudo 4,0 prav tako močno pretresel okolico. Ljudje so poročali o občutnem tresenju, ki je trajalo približno 10 sekund, vendar tudi tokrat ni bilo večjih poročil o škodi.

Poleg teh dveh dogodkov je prišlo do več manjših potresov v Zagrebu in Dalmaciji. V Zagrebu so marca 2024 zabeležili potres z magnitudo 2,7, ki je povzročil kratko, a močno tresenje, medtem ko je v Dalmaciji decembra 2023 potres z magnitudo 3,8 povzročil nekaj vznemirjenja med prebivalci, vendar brez večjih posledic.

Potresi so tako leta 2024 še naprej prisotni na Hrvaškem, pri čemer so nekateri povzročili večjo zaskrbljenost, a k sreči niso povzročili večje škode.

Zakaj prihaja do potresov na Hrvaškem?

Potresi na Hrvaškem so posledica njenega geološkega položaja na stičišču tektonskih plošč. Hrvaška leži na obrobju Balkanskega polotoka, kjer se stika več pomembnih tektonskih plošč: Evrazijska plošča na severu, Jadranska mikroplošča na jugu in Afriška plošča na jugozahodu.

Najpomembnejši dejavnik, ki prispeva k potresni aktivnosti na tem območju, je premikanje Jadranske mikroplošče, ki se počasi premika proti severovzhodu. To povzroča pritisk na Evrazijsko ploščo, kar vodi do potresne aktivnosti. To območje je del večjega tektonskega sistema, znanega kot Alpijsko-himalajski potresni pas, ki je eden najaktivnejših potresnih območij na svetu.

Poleg tega je Hrvaška blizu Dinaridov, gorovja, ki je prav tako rezultat trkov in premikov tektonskih plošč. Zaradi teh geoloških razmer so potresi na Hrvaškem pogosti, čeprav večina njih ni uničujočih.

Tako lahko povzamemo, da potresi na Hrvaškem nastajajo zaradi kompleksne interakcije med tektonskimi ploščami, ki obkrožajo to območje, ter zaradi geološke strukture samega Balkanskega polotoka.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Omrežje X

S 1.1. ta velika sprememba na Hrvaškem. Bi morala to narediti tudi Slovenija?

Hrvaška vojaškega roka ni ukinila, ampak ga je leta 2008 le zamrznila, tako da se vse skupaj ne bo začelo z ničle.

ZAGREB – Hrvaška bo s 1. 1. prihodnje leto ponovno uvedla služenje vojaškega roka, poročajo hrvaški mediji. Za to potezo so se Hrvati odločili zaradi geopolitičnih sprememb v Evropi. Za uvajanje vojaškega roka obstaja jasna politična odločitev, Ministrstvo za obrambo (MO) pripravlja spremembe zakona o obrambi in zakona o službi v vojski ter spremljajočih predpisov. Naborni rok bo trajal tri oz. dva meseca, posamezniki bodo prejeli po 900 evrov na mesec, civilno služenje vojaškega roka pa bo trajalo po šest mesecev.

Niso ga ukinili

Hrvaška vojaškega roka ni ukinila, ampak ga je leta 2008 le zamrznila, tako da se vse skupaj ne bo začelo z ničle.

Od leta 1991

Slovenija je po osamosvojitvi leta 1991 vzpostavila lasten obrambni sistem. Služenje vojaškega roka je postalo obvezno za vse polnoletne moške državljane. Trajalo je 12 mesecev, pozneje pa se je ta doba skrajšala na 7 mesecev. Sistem naborništva je bil v tistem času temelj obrambne strategije države, ki se je osredotočala na teritorialno obrambo in zagotavljanje nacionalne varnosti.

Leta 2003 je Slovenija začela proces profesionalizacije vojske. To je bilo del širših priprav na članstvo v NATO in Evropski uniji. Profesionalizacija je pomenila postopno ukinjanje obveznega služenja vojaškega roka in prehod na poklicno vojsko. Uradno je bil obvezni vojaški rok ukinjen leta 2004. Namesto obveznega naborništva se je uvedel prostovoljni vojaški rok, ki traja 3 mesece in omogoča posameznikom, da pridobijo osnovno vojaško usposabljanje.

Poklicni in prostovoljci

Danes Slovenska vojska temelji na poklicnih vojakih in prostovoljcih. Ministrstvo za obrambo (MORS) skrbi za koordinacijo in izvedbo vojaškega usposabljanja ter sodeluje pri mednarodnih mirovnih misijah. Čeprav obveznega naborništva ni več, se občasno pojavijo pobude za njegovo ponovno uvedbo, z namenom krepitve nacionalne varnosti in solidarnosti med državljani. Vendar pa te pobude pogosto sprožijo razprave o učinkovitosti in potrebnosti takšnega sistema v sodobni družbi.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: MORH