Pretepi, droge in migranti – kaj se dogaja v Novem mestu?

Varnostna situacija na območju Policijske uprave Novo mesto je bila v zadnjih dneh vse prej kot mirna. Policisti so med 14. in 17. februarjem posredovali v kar 148 nujnih primerih, obravnavali 25 prometnih nesreč, več kaznivih dejanj, migrantski val na območju Brežic in preiskovali primer obsežne preprodaje prepovedanih drog. Če k temu dodamo še več kršitev javnega reda in miru, vključno s pretepom na bencinskem servisu, lahko rečemo, da so imeli policisti polne roke dela.

Divja vožnja štirikolesnika: Previsoka hitrost, prevrnitev in prevoz v bolnišnico

Hitrost je pogosto odločilni dejavnik pri nesrečah – in to se je ponovno izkazalo v Bučni vasi, kjer je 41-letni voznik štirikolesnika zaradi neprilagojene hitrosti izgubil nadzor nad vozilom in se prevrnil. K sreči je utrpel le lažje poškodbe, a ga je bilo vseeno treba oskrbeti in prepeljati v bolnišnico. Kot da nesreča ne bi bila dovolj, ga bo doletela še denarna kazen zaradi kršitve prometnih predpisov.

Štirikolesniki so postali priljubljeno prevozno sredstvo, a se pogosto izkažejo za past za neizkušene voznike, ki podcenjujejo njihovo moč in terenske zmogljivosti. To ni osamljen primer – podobnih nesreč se je v zadnjih mesecih zgodilo več, še posebej v ruralnih območjih, kjer se vozniki pogosto znajdejo na neurejenih cestah ali nevarnih terenih.

Preprodajalec iz Sevnice: Droge za tisoče evrov na dosegu roke

Ko policija potrka na vrata, je že prepozno – in to je boleče izkusil 47-letni moški iz Sevnice, pri katerem so policisti med hišno preiskavo odkrili neverjetnih 1565 tablet MDMA, skoraj 12 gramov kokaina in še 30 gramov posušenih delcev konoplje.

Ulična vrednost takšne količine prepovedanih substanc presega več tisoč evrov, kar pomeni, da osumljenec ni bil zgolj občasni uporabnik, ampak je imel razširjeno mrežo odjemalcev. Policisti so ga nemudoma privedli k preiskovalnemu sodniku, kjer mu grozi večletna zaporna kazen zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.

Narkotiki, zlasti sintetične droge, kot je MDMA, ostajajo resna težava v Sloveniji. Medtem ko so kokain in heroin še vedno prisotni predvsem v urbanih središčih, je MDMA razširjen predvsem v klubih in na zasebnih zabavah, kar pomeni, da lahko dostopnost do takšnih količin pomeni resno nevarnost za mlade.

Tatvine: Gorivo in suhomesnati izdelki postajajo nova valuta?

Kraja 230 litrov goriva z delovišča v Žabjeku v Podbočju nakazuje na to, da tudi gorivo postaja vse bolj priljubljena tarča tatov – še posebej ob trenutnih cenah, ki nihajo in naraščajo. Takšne tatvine so za prevoznike in gradbenike ogromna težava, saj stroji ostajajo brez goriva, delo pa se upočasni.

A če so tatovi v Žabjeku ciljali na gorivo, je bil njihov “kolega” v Ponikvah pri Brežicah bolj usmerjen v gastronomske dobrine – iz odprtega kmetijskega objekta je izginilo več suhomesnatih izdelkov v vrednosti okoli 150 evrov. Čeprav se to morda sliši kot manjši prekršek, kraje na podeželju povzročajo veliko škodo, saj gre pogosto za domače izdelke, ki jih ni mogoče preprosto nadomestiti.

Pretep na bencinski črpalki: Ko iz besed preraste v udarce

Bencinske črpalke niso več le kraji za točenje goriva – vedno pogosteje postajajo prizorišča konfliktov. Tako je bilo 16. februarja v Krškem, ko je izbruhnil pretep med tremi osebami, ki so že prej imeli medsebojne spore.

Policisti so hitro prispeli na kraj in vzpostavili javni red in mir, a situacija se je zaostrila, ko je na prizorišče prispel 18-letni sin enega od vpletenih in želel sam obračunati s storilci. Ker ni upošteval ukazov policistov, so morali zoper njega uporabiti prisilna sredstva. Sledi mu plačilni nalog, medtem ko bosta 36-letni in 39-letni osumljenec obtožena povzročitve lahke telesne poškodbe.

Pretepi v javnosti so vse pogostejši, pogosto pa so povezani z alkoholom ali dolgoročnimi osebnimi konflikti, ki eskalirajo na nepričakovanih mestih.

Val ilegalnih prehodov meje: Brežice postajajo ključna točka

V zadnjih treh dneh so policisti na območju Brežic (Dobova, Rigonce, Rakovec, Obrežje, Slovenska vas, Bukošek, Kapele, Nova vas pri Mokricah) izsledili in prijeli kar 78 migrantov iz 16 različnih držav, med njimi največ Egipčanov, Indijcev, Maročanov in Sircev.

Zaradi geografske lege Slovenija ostaja pomembna tranzitna država za migrante, ki skušajo priti v zahodno Evropo, pri čemer Brežice ostajajo ena izmed ključnih vstopnih točk. Migrantski tokovi se povečujejo, kar pomeni več dela za policijo in dodatne varnostne izzive.

Policijski postopki z vsemi prijetimi osebami še potekajo, nekatere bodo najverjetneje vrnili na Hrvaško, druge pa bodo zaprosile za azil.

Vikend, ki razkriva resnične varnostne izzive

Kombinacija prometnih nesreč, preprodaje drog, nasilnih incidentov in migracijskega pritiska nakazuje, da policija v Posavju in na Dolenjskem ni imela mirnega vikenda.

Skrbi predvsem trend povečevanja nasilja, kar potrjuje tudi pretep na bencinski črpalki, medtem ko so droge še vedno ena izmed ključnih težav v manjših mestih. Ob tem se vse bolj kaže pomembnost varovanja slovenske meje, saj se število nezakonitih prehodov povečuje.

Pripravil: E. K. Vir: PU NM, Shutterstock

Srhljiva scena na slovenski avtobusni postaji: “Začela sta v polomljeni slovenščini, da naj gre z njima, da se bo imela lepo!”

“Povsod jih je… Jaz se pri mojih letih ne morem več počutiti sproščeno zunaj, pa če grem le v trgovino,” je komentar pod prej omenjeno objavo.

MARIBOR “Danes čakam bus iz MB-Sl.Bistrico, v preddverju sta se dva tipa spravila na eno dekle, ki je mirno sedela na klopi. Začela sta v polomljeni slovenščini, da naj gre z njima, da se bo imela lepo. Hvala Bogu, da je bila toliko prisebna, da je odtipkala v telefon 113 in pustila prižgan telefon. Priletel sem tja iz perona in hotel agresivneža zagrabiti za kravateljec, na kar so uleteli štirje policisti in oba obvladali!” se glasi zapis na Facebooku.

Ne počutijo se varne

“Povsod jih je… Jaz se pri mojih letih ne morem več počutiti sproščeno zunaj, pa če grem le v trgovino,” je komentar pod prej omenjeno objavo.

Migranti v Sloveniji

V Sloveniji se v zadnjem času poroča o povečanem številu kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo migranti, predvsem državljani tretjih držav. Policijski podatki kažejo, da je v letu 2023 prišlo do porasta teh kaznivih dejanj. Med januarjem in septembrom 2023 so migranti iz tretjih držav zagrešili 904 kazniva dejanja, kar je bistveno več kot leto prej, ko je bilo prijavljenih 486 takih dejanj. Najpogosteje gre za kazniva dejanja proti premoženju in telesni nedotakljivosti.

V zvezi s spolnimi kaznivimi dejanji se je povečalo število posilstev. Do septembra 2023 je bilo med osumljenci 20 državljanov tretjih držav, kar predstavlja 185-odstotno povečanje glede na prejšnje leto. Vendar pa je pomembno opozoriti, da policija ne vodi statistike po kriteriju “nezakoniti migranti”, temveč po državljanstvu osumljencev. Na primer, najpogosteje so bili osumljeni državljani Kosova, Bosne in Hercegovine ter posamezniki iz Alžirije, Nigerije in drugih držav. Slovenska policija sicer opozarja, da kazniva dejanja ne zajemajo zgolj migrantov, temveč tudi drugih skupin, in poudarja, da podatke redno objavljajo, pri čemer skrbijo za varnost in pravice vseh vpletenih.

Nezakonite migracije

V letu 2024 je Slovenija zabeležila povečano število nezakonitih prehodov meje. Do konca avgusta 2024 je bilo obravnavanih približno 32.002 nezakonitih prehodov meje, kar je sicer manj kot v enakem obdobju leta 2023, ko je bilo zabeleženih 36.140 prehodov. Največ teh prehodov so izvedli državljani Sirije, ki predstavljajo več kot tretjino vseh primerov, sledijo pa jim državljani Afganistana in drugih držav, kot so Maroko in Bangladeš​.

Najbolj obremenjena policijska uprava je v letu 2024 bila novomeška, kjer so obravnavali več kot 84 % vseh nezakonitih prehodov. Opaziti je tudi povečanje prošenj za mednarodno zaščito, pri čemer so največ prošenj podali prav državljani Sirije​.

Kazni za tihotapce

V Sloveniji je tihotapljenje migrantov obravnavano kot hudo kaznivo dejanje. Kazni za tihotapljenje migrantov se razlikujejo glede na okoliščine, vendar zakon predvideva stroge sankcije. Po kazenskem zakoniku Slovenije (KZ-1) so kazni naslednje:

  1. Osnovna kazen za tihotapljenje migrantov: Če nekdo omogoči nezakonit prehod državne meje ali ozemlja tujcu, ki nima ustreznih dovoljenj, je predpisana kazen zapora od 1 do 5 let.
  2. Hujša kazniva dejanja: Če je tihotapljenje organizirano, če storilec stori dejanje v okviru kriminalne združbe ali če povzroči nevarnost za življenje ali zdravje migrantov, je zagrožena kazen še višja – od 3 do 10 let zapora.
  3. Kazni za pomočnike: Tudi osebe, ki na kakršen koli način sodelujejo pri tihotapljenju (na primer prevozniki ali organizatorji), se lahko kaznujejo z zaporom.

Poleg zaporne kazni se lahko storilcem odredi tudi zaseg premoženja, ki so ga pridobili z nezakonitimi dejavnostmi​.

Kazenski pregon tihotapcev migrantov je v Sloveniji zelo aktiven, saj je v letu 2024 policija obravnavala številne primere in aretirala več sto tihotapcev.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: FB