Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

1690 ljudi umrlo, 90.000 ostalo brez doma zaradi potresa magnitude 7,8

FLORES, INDONEZIJA – 12. decembra 1992, torej pred 32 leti, se je življenje na indonezijskem otoku Flores spremenilo v kaos in obup. Potres z magnitudo 7,8, ki mu je sledil silovit cunami, je za seboj pustil opustošenje: več kot 2.000 mrtvih, več deset tisoč brez domov in uničene skupnosti. Si lahko predstavljamo, kaj pomeni izgubiti vse – hišo, družino, prihodnost – v nekaj minutah? Prav to je doživela skupnost Flores.

Katastrofa, ki je prišla nepričakovano

Tistega decembrskega dne je narava udarila brez opozorila, kot tihi ropar sredi noči. Ob 13.29 po lokalnem času je potres stresel območje ob severni obali otoka. Epicenter? Komaj 35 kilometrov od mesta Maumere, največjega mesta na otoku – kot da bi bila to nesrečna tarča, izbrana z nekakšno kruto logiko. Potres, ki je povzročil dvig morskega dna, je sprožil cunami, katerega valovi so ponekod dosegli strašljivo višino 26 metrov. Valovi so divjali, kot bi želeli izbrisati sleherno sled življenja. (poroča legacy.itic.ioc-unesco.org).

Ko je cunami dosegel vas Riang-Kroko, je bilo videti, kot da so valovi prišli naravnost iz apokaliptičnega filma. Od 406 prebivalcev jih je umrlo 137. Na otoku Babi pa je bilo stanje še hujše – valovi so dobesedno “pogoltnili” lesene hiše in vzeli življenja 263 od skupno 1.093 prebivalcev. Kaj je preostalo? Le ruševine, mokro blato in neutolažljivo žalost preživelih. (poroča link.springer.com).

Več kot le številke: Človeška tragedija

Več kot 90.000 ljudi je čez noč ostalo brez domov. Kaj pomeni izgubiti dom? Ne gre le za izgubo strehe nad glavo – gre za izgubo varnosti, spominov, tistega občutka pripadnosti, ki ga jemljemo za samoumevnega. In kaj so storili preživeli? Zbirali so ruševine, iskali pogrešane in upali, da bodo našli kakšno čudežno rešitev – a v večini primerov našli le še več mrtvih.

Indonezija, ena najbolj potresno aktivnih držav na svetu, je bila že vajena naravnih nesreč, toda tragedija Flores je razkrila, kako nepripravljena je bila država na tako obsežno katastrofo. Pomanjkanje sistemov zgodnjega opozarjanja je močno prispevalo k številu smrtnih žrtev. Če bi le obstajal opozorilni sistem, ki bi ljudi pravočasno opozoril, bi morda zgodba potekala drugače.

Kaj pa Slovenija?

Naravna katastrofa, ki bi morda delovala kot geografsko oddaljen dogodek, je ganila tudi svet – Slovenijo vključeno. Slovenci, znani po svojem sočutju, so sodelovali v mednarodnih akcijah zbiranja sredstev, da bi pomagali žrtvam. A ob tem se je postavilo tudi vprašanje: kaj pa Slovenija? Smo mi pripravljeni na podobno tragedijo? Naša država leži na potresno aktivnem območju in ima za sabo grenke izkušnje – naj spomnimo na potres v Posočju leta 1998, ki je pokazal, kako ranljivi smo pravzaprav vsi.

Učne lekcije in nove poti

Kaj nas uči takšna nesreča? Da narava nima usmiljenja, ljudje pa moramo imeti načrt. Indonezija je po katastrofi na Floresu začela vzpostavljati sisteme za zgodnje opozarjanje in izboljšala svojo infrastrukturo, da bi zmanjšala škodo v prihodnosti. Ti ukrepi so bili korak v pravo smer – a žal so prišli prepozno za žrtve leta 1992.

A tu se postavlja vprašanje: se moramo ljudje vedno učiti šele iz tragedij? Ali ne bi bilo bolje, če bi ukrepali preventivno, namesto da čakamo na naslednji val, ki bo morda – ali pa ne – prizanesel našim obalam?

Ta nesreča ni le zgodba o uničenju in tragediji, temveč tudi o solidarnosti, odpornosti in nujnosti pripravljenosti. Je opomnik, da smo, kljub svoji tehnologiji in znanju, še vedno majhni pred močjo narave. Morda je čas, da se nehamo obnašati, kot da je svet neuničljiv – kajti ni.

Napisal: N. Z.

Vir: X, ARSO

Indonezija prepovedala iPhone… Kaj se dogaja?

Septembra 2024 je Apple predstavil svojo najnovejšo serijo pametnih telefonov iPhone 16, ki vključuje napredne procesorje A18 in A18 Pro, izboljšane digitalne kamere ter večji, impresiven zaslon pri modelu Pro Max. Toda kljub tehnološkim izboljšavam se je eden največjih svetovnih tehnoloških gigantov znašel pred presenetljivo oviro – Indonezija je prepovedala prodajo nove serije iPhonov. Zakaj? Odgovor leži v kombinaciji lokalnih predpisov, finančnih zahtev in strateških odločitev Appla.

Indonezijski predpisi in pogoji: Od lokalnih komponent do proračunskih zahtev

Indonezijska vlada že nekaj časa zahteva, da mora vsaka elektronska naprava, ki se prodaja na njihovem trgu, vsebuje vsaj 40 % komponent, izdelanih lokalno. Gre za zakon, ki želi spodbuditi domačo industrijo in zmanjšati odvisnost od uvoza. Na žalost pa iPhone 16 te zahteve ne izpolnjuje, kar je povzročilo prepoved prodaje.

Poleg tega Indonezija zahteva od podjetij, kot je Apple, da prispevajo določen delež razvojnega kapitala v državni proračun. Apple je sprva ponudil preračunanih 9,5 milijona evrov, kar pa so oblasti zavrnile kot nezadostno. Tudi naslednja ponudba – 95 milijonov evrov – ni zadovoljila vlade, ki naj bi od Appla pričakovala kar 950 milijonov evrov naložbe, desetkrat več od začetne ponudbe. Indonezijski minister za industrijo je poudaril, da so tovrstni pogoji nujni za pravično razdelitev koristi globalnih poslov.

Primerjava s sosednjimi trgi

Indonezija ni osamljen primer, ko gre za zahteve po lokalni proizvodnji. Tudi Vietnam in Tajska imata stroge predpise, vendar so ti pogosto bolj fleksibilni in prilagojeni hitrejšemu privabljanju investicij. Ironično je, da je Apple v teh državah izvedel večje naložbe, kar je dodatno razburilo indonezijske oblasti. “Zakaj bi morala Indonezija sprejeti manj, ko pa vidimo, kaj Apple vlaga v sosednje države?” se je vprašal eden od lokalnih uradnikov.

Posledice za Apple in uporabnike

Indonezijski trg je z več kot 280 milijoni prebivalcev eden največjih v jugovzhodni Aziji. Prepoved prodaje iPhona 16 tako predstavlja ne le izgubljeno priložnost za Apple, ampak tudi potencialno povečanje zanimanja za lokalne ali kitajske znamke, kot sta Xiaomi in Oppo, ki že zdaj prevladujeta na tem trgu.

Apple se sooča z dilemo: Ali sprejeti pogoje in investirati skoraj milijardo evrov v lokalno proizvodnjo, ali pa tvegati, da bo izgubil enega izmed najhitreje rastočih trgov? V preteklosti je podjetje že odprlo razvojne centre in akademije v Indoneziji, kar pa očitno ni bilo dovolj, da bi zadovoljili aktualne zahteve.

Kako se bo Apple odzval?

Po poročilih naj bi Apple resno razmišljal o gradnji tovarne v Indoneziji, kjer bi proizvajali komponente za pametne telefone in druge naprave. To bi omogočilo skladnost z lokalnimi predpisi in ponovno odprtje trga za njihovo najnovejšo serijo. Hkrati pa bi ta poteza predstavljala pomemben signal konkurenčnim podjetjem, da Apple ne zanemarja regionalnih potreb.

Napisal: E. K.

Vir: X