V Sloveniji smo priča izjemnemu finančnemu preobratu – število najbolje plačanih zaposlenih je v lanskem letu doseglo rekordno rast. Čeprav so visoke plače dolgo veljale za privilegij peščice, ki jih srečujemo predvsem v vrhovih menedžmenta in določenih specializiranih poklicih, podatki Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) kažejo, da se je krog tistih, ki prejemajo nadpovprečne dohodke, znatno razširil. A kaj to pomeni za povprečnega Slovenca? So visoke plače res odraz zdravega gospodarstva ali le posledica inflacije in pomanjkanja kadrov? Pogledali smo, kaj stoji za temi številkami. Skoraj 20-odstotni skok pri najbolje plačanih – naključje ali trend? Podatki FURS razkrivajo presenetljivo dejstvo – število zaposlenih v najvišjem dohodninskem razre

Zadnje poročilo Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) prinaša mešane občutke. Inflacija se sicer umirja, a dolgoročni trendi kažejo povsem drugo sliko – življenje v Sloveniji je danes skoraj 28 % dražje kot leta 2015. Se spomnite, koliko ste takrat plačali za kavo v lokalu, položnico za elektriko ali tedenski nakup živil? Čeprav se je februarja letna inflacija znižala na 1,6 % (z januarskih 2 %), to ne pomeni, da smo na zeleni veji – podražitve preteklega desetletja so pustile globoke posledice. Hrana in restavracije: vsakdanji strošek, ki vse bolj pritiska na denarnice Hrana in brezalkoholne pijače so danes v povprečju 46 % dražje kot leta 2015, kar pomeni, da so družinski proračuni še bolj obremenjeni. Če ste pred desetimi leti za osnovni nakup m

Vse je kazalo na to, da bo bitcoin leta 2025 pisal zgodovino, a v manj kot dveh mesecih smo iz evforične rasti padli v resno korekcijo. Po rekordnem skoku nad 109.000 dolarjev januarja letos, je zdaj, komaj na začetku marca, bitcoin prvič po novembru zdrsnil pod 80.000 dolarjev. Kripto trgi so znova postavljeni pred preizkušnjo – gre za zgolj pričakovano korekcijo ali pa se napoveduje večji padec in potencialen medvedji trend? #bitcoin - The November 2024 CME futures gap was filled today.$BTC #BTCUSDT pic.twitter.com/7RVTTCa9Pl— HexaTrades📈📉 (@HexaTrades) February 28, 2025 Od euforije do strahu – kako smo prišli do tega? Še pred dobrima dvema mesecema je bilo razpoloženje na trgu kriptovalut izjemno optimistično. Po zmagi Donalda Trumpa na ameriških pre

Čeprav uradne številke kažejo na umirjanje inflacije, realnost v denarnicah potrošnikov pripoveduje nekoliko drugačno zgodbo. V zadnjem desetletju so se cene življenjskih potrebščin dvignile za skoraj 28%, pri čemer so nekateri izdelki in storitve postali celo več kot 40% dražji. Vprašanje, ki si ga mnogi zastavljajo: je to nova realnost, s katero se bomo morali sprijazniti, ali obstaja upanje na stabilizacijo cen? Kaj se je dejansko podražilo – in koliko? Če pogledamo konkretne številke, ki jih je objavil Statistični urad Republike Slovenije, je hrana in brezalkoholne pijače danes skoraj 46% dražja kot leta 2015. To pomeni, da če ste takrat za tedenske nakupe zapravili 50 evrov, bi danes za isti nakup plačali okoli 73 evrov. Opazen skok so doživeli tudi stroš

LJUBLJANA – V zadnjem času se na finančnih trgih odvija nekaj, kar je bilo za mnoge še nedavno nepredstavljivo – cena zlata se je povzpela do rekordnih vrednosti in glede na trenutne trende bi se lahko rast nadaljevala. Vlagatelji, od centralnih bank do posameznikov, množično stavijo na plemenite kovine, saj zaupanje v globalni finančni sistem na trenutke visi na nitki. Kje je zgornja meja? Rekordne vrednosti in geopolitični nemir Cena zlata se trenutno giblje okoli 2.500 dolarjev za unčo, kar je blizu najvišjih vrednosti v zgodovini. Bank of Americanapoveduje, da bi lahko v prihodnjem letu cena zlata dosegla 3.000 dolarjev, medtem ko analitiki iz LBMA (London Bullion Market Association) ocenjujejo, da bi do leta 2030 vrednost

Na valutnih trgih se dogajajo opazne spremembe – evro je v zadnjem tednu pridobil na vrednosti in presenetil mnoge finančne analitike. Tečaj evra proti ameriškemu dolarju je zrasel za kar 1,6 % in dosegel 1,0490 USD, kar pomeni drugo zaporedno tedensko okrepitev evropske valute. Kaj to pomeni za evropsko gospodarstvo, potrošnike in vlagatelje? Geopolitična negotovost in vpliv na valute Čeprav so valutni trgi običajno odraz ekonomskih temeljev, so v zadnjih letih postali izjemno občutljivi na geopolitične dogodke. Eden ključnih dejavnikov, ki so v zadnjem obdobju vplivali na vrednost evra, je naraščajoče upanje na umiritev vojne v Ukrajini. Ameriški predsednik Donald Trump je nedavno govoril z voditelji Ukrajine in Rusije ter napovedal možnost mirovnih pogajanj, kar j

Gospodarska rast – izraz, ki ga pogosto slišimo, a kaj nam dejansko pove? Je 1,6-odstotna rast bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2024 dober ali slab rezultat? Slovenija je v lanskem letu beležila pozitiven trend, a ob podrobnejšem pregledu postane jasno, da nekatera področja gospodarstva šepajo, medtem ko druga ohranjajo stabilnost. Kaj nas čaka v prihodnosti in ali smo na poti k močnejšemu okrevanju ali zgolj stopicljamo na mestu? Gospodarska rast: dovolj ali premalo? Po prvih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je BDP v letu 2024 povečal za 1,6 %, kar pomeni, da se gospodarstvo še vedno širi, a občutno počasneje kot prejšnja leta. Če pogledamo nazaj – v letu 2023 je rast znašala 2,1 %, pred tem, leta 2022, pa 5,4 %. Čeprav so števi

Včasih je bilo dovolj, da si z dvajsetimi evri napolnil vrečko s sadjem, zelenjavo, kakšnim mlečnim izdelkom in še ostalo je za nekaj osnovnih živil. Danes? Dvajset evrov zadostuje za nekaj osnovnih izdelkov, a občutek zadovoljstva, da si kupil “vse, kar potrebuješ,” je že zdavnaj izginil. Čeprav se morda zdi, da so cene v zadnjem letu nekoliko umirile, je dolgoročni pogled veliko manj optimističen – v povprečju moramo za hrano odšteti 44 % več kot pred desetimi leti. Največji “zmagovalci” podražitev? Sadje, oljčno olje in krompir. Cene hrane v desetletju navzgor – ampak koliko in zakaj? Če primerjamo današnje cene s povprečjem leta 2015, so nekatere številke naravnost osupljive. Sadje se je podražilo za 106 %, oljčno olje skoraj za 100 %, kromp

Z novim letom je stopila v veljavo nova uskladitev minimalne plače, ki je v Sloveniji obvezna vsako leto in temelji na rasti življenjskih stroškov. Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se bo bruto minimalna plača v letu 2025 dvignila na 1.277,72 evra, kar pomeni povišanje za 23,82 evra v primerjavi s prejšnjim letom. Koliko več bodo prejeli zaposleni? Ker se hkrati s plačo usklajujejo tudi dohodninski razredi, bo dejanski neto dvig nekoliko višji. Po izračunih ministrstva bo zaposleni prejel približno 27 evrov več v neto znesku. Ta rast vključuje: 11 evrov zaradi neposredne uskladitve minimalne plače z inflacijo, 16 evrov zaradi uskladitve dohodninskih razredov. Novi znesek velja za vse zaposlene, ki opravljajo delo po

Čeprav smo bili v zadnjih mesecih priča postopnemu umirjanju inflacije, se je januarja 2025 letna stopnja inflacije rahlo zvišala na 2 %, potem ko je decembra znašala 1,9 %. A hkrati so podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) pokazali, da so se cene življenjskih potrebščin na mesečni ravni znižale za 0,4 % – predvsem zaradi sezonskih razprodaj oblačil in obutve. Kaj to pomeni za gospodinjstva? Se lahko v prihodnjih mesecih obetajo nove podražitve ali nasprotno, bolj stabilne cene? Inflacija se umirja, a kje še najbolj pritiskajo višje cene? Ko pogledamo strukturo rasti cen, postane jasno, da nekateri sektorji še vedno vztrajajo pri zviševanju cen. Storitve so bile januarja za 3,1 % dražje kot pred letom dni, medtem ko se je blago podražilo za 1,5 %.