V drugem četrtletju 2024 je bila gospodarska rast v Sloveniji skromna, znašala je le 0,2 % na četrtletni ravni, kar je skladno s povprečjem evrskega območja. Gospodarska aktivnost se je upočasnila zaradi manjšega izvoza in nižjih gradbenih investicij, predvsem zaradi šibkih trgovinskih partnerjev. Po drugi strani je rast podpirala potrošnja države in gospodinjstev, še posebej zaradi vladnih izdatkov za zdravstvo in obnovo po poplavah.

Inflacija še naprej pada

Inflacija v Sloveniji se je avgusta 2024 zmanjšala na 1,1 %, kar je nižje od povprečja evrskega območja, ki je avgusta znašalo 2,2 %. K padcu inflacije so pripomogle predvsem nižje cene energentov in drugega blaga, medtem ko se je rast cen storitev nekoliko umirila. Pomembno je poudariti, da se je osnovna inflacija v Sloveniji, ki ne vključuje cen hrane in energentov, znižala šesti mesec zapored in je dosegla 2,1 %. Nasprotno pa so se cene hrane ponovno okrepile, kar še vedno predstavlja izziv za gospodinjstva.

Rast plač ostaja visoka kljub upočasnitvi

Čeprav je gospodarska rast omejena, trg dela ostaja tesen, kar pomeni, da je povpraševanje po delavcih še vedno visoko. V juniju 2024 se je število delovno aktivnih nekoliko zmanjšalo, vendar je še vedno blizu rekordnih ravni. Rast plač ostaja razmeroma visoka, s 5,2 % medletno rastjo. Ta rast je sicer skoraj polovico nižja kot leto prej, a še vedno pomembno vpliva na splošno gospodarsko stabilnost, saj prispeva k povečanju potrošnje gospodinjstev.

Vpliv na javne finance

Javne finance v Sloveniji so v boljšem stanju kot predvideno, predvsem zaradi visokih prihodkov od davkov, ki izhajajo iz ugodnih razmer na trgu dela in poračunov davka od dohodkov pravnih oseb. Manjši primanjkljaj je posledica manjšega vpliva izrednih ukrepov, ki so bili uvedeni za obvladovanje preteklih kriz.

Napovedi za tretje četrtletje

Kratkoročne napovedi kažejo, da bo v tretjem četrtletju bruto domači proizvod (BDP) še naprej počasi naraščal, s predvideno rastjo okoli 0,4 % na četrtletni ravni. Kljub temu ostaja negotovost v gospodarstvu, zlasti zaradi šibke predelovalne industrije, ki še naprej krči svojo aktivnost, kar lahko omeji prihodnjo rast.

Napisal: E. K.

Vir: www, Pexels

V avgustu 2024 se je medletna inflacija v Sloveniji znižala na 0,9 odstotka, kar je najnižja stopnja po marcu 2021. Ta padec je predvsem posledica poletnih razprodaj in nižjih cen življenjskih potrebščin, kot so oblačila, obutev in prevozne storitve. Na mesečni ravni so cene življenjskih potrebščin padle za 0,2 odstotka, kar pomeni, da se življenjski stroški v Sloveniji postopoma stabilizirajo. V nasprotju s tem pa so se cene pogonskih goriv, kot sta dizel in bencin, nekoliko zvišale.

K letni inflaciji so največ prispevale za 6,7 odstotka višje cene v restavracijah in hotelih, kar pomeni, da so storitve še vedno ključni dejavnik rasti cen. Vendar pa so nižje cene stanovanja, vode, električne energije in goriv ublažile vpliv teh dražitev na splošno inflacijo.

Hkrati s padcem inflacije je državni statistični urad objavil, da je slovenski bruto domači proizvod (BDP) v letu 2023 zrasel za 2,1 odstotka, kar je več od prvotno ocenjenih 1,6 odstotka. To povečanje je rezultat rasti v gradbeništvu, oskrbi z energijo ter predelovalnih dejavnostih. Negativno pa so na BDP vplivale finančne in zavarovalniške dejavnosti, rudarstvo ter kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo.

BDP je v letu 2023 znašal 63,951 milijarde evrov, kar je nominalno za 12,4 odstotka več kot v letu 2022. Ta rast kaže na stabilnost in pozitivne trende v slovenskem gospodarstvu, kljub izzivom, ki jih prinaša globalno gospodarsko okolje.

Slovenija se torej sooča z umirjeno inflacijo in rastjo BDP, kar nakazuje, da se gospodarstvo stabilizira. Vendar pa ostajajo izzivi, kot so nihanja cen energije in vpliv globalnih gospodarskih razmer, ki bodo zahtevali nadaljnjo pozornost in prilagajanje. V prihodnjih mesecih bo ključno spremljanje teh trendov in prilagajanje politik, da se ohrani ta pozitiven zagon.

EK; imf.org, Pexels