Obvoznica na Mirni - Gradnja obvoznice v Mirni je v zaključni fazi. Ta cesta bo promet, ki zdaj pelje skozi središče, preusmerila na zunanji del naselja. Cilj je, da bo promet bolj tekoč in da bo v Mirni manj hrupa in izpušnih plinov. Kaj je obvoznica Mirna? Obvoznica je dolga 1,75 kilometra. Njen glavni namen je, da se promet, ki gre samo skozi Mirno, ne vozi več po ozkih ulicah v centru kraja. To bo izboljšalo življenje prebivalcev. Kdaj bo končana? Gradnja se je začela novembra 2022. Dela naj bi bila končana do konca julija 2025. Ko bo gradnja gotova, bodo cesto pregledali. Če bo kaj narobe, bodo popravili. Nato bodo pridobili še vsa dovoljenja, da se bo lahko odprla za promet. Kje poteka in kaj vključuje? Trasa obvoznice gre mimo železniške postaje

Debata o cestah in prometu se v Sloveniji znova razplamteva. Tokrat so v ospredju politične stranke, ki si želijo, da bi širjenje cestne infrastrukture vsaj za nekaj časa ustavili. Zakaj? Po njihovem mnenju nove ceste dolgoročno ne rešujejo zastojev, ampak nasprotno – težave samo poglabljajo. Kot pravijo, bi morali najprej vlagati v projekte, ki zmanjšujejo potrebe po vožnji in spodbujajo, da bi ljudje čim več poti opravili na bolj okolju prijazen način. Šele nato bi – če sploh gradili nove ceste. V pobudi, ki so jo predstavili, so zapisali: "Načrtovanje prometne infrastrukture mora dati prednost ukrepom, ki zmanjšujejo potrebe po mobilnosti, nato pa še tistim, ki prenesejo potovanja na manj škodljive oblike mobilnosti in prometna sredstva." ⚠️‼️ N

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) pod vodstvom Jelke Godec je danes opravila obsežen terenski obisk v Zasavju, Posavju in Jugovzhodni Sloveniji. Med drugim so poslanci obiskali podjetja, infrastrukturne projekte in izobraževalne ustanove v Trebnjem, Mirni, Šentrupertu in Mokronogu. Kaj vse so videli in kaj to pomeni za lokalno skupnost? Poglejmo pobliže. ZAČETEK DNEVA: OSNOVNA ŠOLA TREBNJE IN NOVA TELOVADNICA Začetek dneva? Gradbišče nove telovadnice pri Osnovni šoli Trebnje. Projekt, ki ga krajani čakajo že leta, naj bi bil zaključen prihodnje leto. Gradnja poteka po načrtih, a v zraku ostajajo vprašanja – bo res končana v roku? Kakšna bo dejanska kakovost? Investicija, vredna 3,5 milijona evrov, bo omogočila učencem in lokalnim prebiv

V osrčju Rovt pri Logatcu, kjer približno 2000 prebivalcev že desetletja živi v sožitju z naravo, je bencinski servis več kot le točka za točenje goriva; predstavlja srce skupnosti, ki povezuje ljudi in podpira lokalno gospodarstvo. Novica o njegovem zaprtju je kot strela z jasnega udarila med krajane, ki so se nemudoma organizirali v znak protesta. Negativne posledice za kmetijstvo in okolje Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi napovedanega zaprtja. Kmetje bodo zdaj prisiljeni po gorivo potovati v oddaljene kraje, kot so Logatec, Idrija ali Žiri. To ne bo le povečalo porabe energije in ogljičnega odtisa, temveč bo povzročilo tudi znatno izgubo dragocenega časa, ki bi ga kmetje sicer namenili delu na svojih gospodarstvih

Novo mesto, 19. februar 2025 – Vsaka večja zapora ceste v mestu povzroči manjše ali večje prilagoditve v vsakodnevnem življenju, še posebej na pomembnih povezovalnih ulicah. Tokrat se bo promet moral prilagoditi popolni zapori dela Šegove ulice, ki bo trajala od petka, 21. februarja, do nedelje, 23. februarja 2025. Razlog? Prevezava vodovoda in ureditev odvodnjavanja cestišča, ključna dela, ki bodo izboljšala infrastrukturo in preprečila prihodnje težave z vodo ter meteorno kanalizacijo na tem območju. Kje in kdaj bo zapora? Zapora bo vzpostavljena na 100-metrskem odseku Šegove ulice, kjer že nekaj časa poteka gradnja oskrbovanih stanovanj. Da bi zmanjšali vpliv na vsakodnevne poti občanov, bo zapora stopila v veljavo šele po jutranji prometni konici v petek –

Če ste se kdaj peljali po avtocestah v Aziji ali severni Afriki, ste jih zagotovo že videli – stranišča na počep. Preprosta rešitev, ki ne potrebuje školjke, a za marsikaterega Evropejca še vedno precej nenavadna. Zdaj pa se ta tip stranišč pospešeno uvaja tudi v Avstriji, kjer so jih sprva le občasno nameščali ob določenih postajališčih, zdaj pa so jih avstrijski avtocestni upravljavci Asfinag vključili v smernice za opremljanje vseh novih avtocestnih počivališč. Kaj to pomeni za popotnike? Zakaj se Avstrija odloča za spremembo, ki bo zagotovo razdelila javnost? In predvsem – ali je to res bolj higienično? Zakaj Avstrija uvaja stranišča na počep? V zadnjih letih so bila avtocestna postajališča v Avstriji tarča številnih pritožb – stranišča s

V nedeljo, 9. februarja 2025, je celotna Šrilanka za nekaj ur ostala v popolni temi. Otoška država z več kot 22 milijoni prebivalcev je doživela električni mrk, ki je ustavil vse – od prometnih semaforjev do bolnišnic. Čeprav se je elektrika postopoma vrnila, je bilo uradno pojasnilo ministra za energijo Kumare Jayakodyja tisto, ki je dvignilo največ prahu. Za izpad je obtožil – opico. Kako je ena opica lahko ugasnila celoten otok? Po besedah ministra se je skupina opic pretepla v bližini elektrarne južno od prestolnice Kolombo. Med prerivanjem naj bi ena od njih padla na daljnovod, prišla v stik s ključnim omrežnim transformatorjem in tako sprožila kaskadno napako, ki je izključila električno omrežje po vsej državi. Čeprav se sliši kot prizor iz animiran

Čeprav so Ljubljančani že navajeni občasnih prometnih zapletov zaradi obnove infrastrukture, nova popolna zapora Verovškove ulice od ponedeljka pa vse do 15. marca obeta še dodaten preizkus potrpežljivosti. Tokratna obnova zajema posodobitev vodovodnega sistema in celotnega cestišča na odseku tik za križiščem z Vodovodno ulico v smeri severne obvoznice, kar pomeni, da bo dostop na tem območju znatno otežen. Kako bodo Ljubljančani našli pot? Mestna občina Ljubljana je sicer uredila obvoz po Ulici Alme Sodnik in Litostrojski cesti, a vprašanje ostaja: ali bo to dovolj, da se izognemo prometnim zamaškom, zlasti v času jutranje in popoldanske prometne konice? Prav tu se skriva izziv – številne ceste v okolici so že same po sebi obremenjene, zato bodo morali vo

Električni avtomobili – simbol prihodnosti, trajnosti, napredka. Toda kljub ambicioznim načrtom proizvajalcev in milijardnim subvencijam številnih vlad ljudje še vedno neradi zamenjajo svoje bencinske ali dizelske jeklene konjičke za električne. Zakaj? Odgovor se skriva v kombinaciji visokih cen, neizpolnjenih pričakovanj in pomanjkljive infrastrukture, ki skupaj tvorijo oviro, ki jo ni lahko premagati. Visoke cene – začetna ovira, ki jo mnogi ne preskočijo Priznajmo si, električni avtomobili niso poceni. Čeprav pogosto slišimo, da so stroški obratovanja nižji, začetna cena večine modelov ostaja izjemno visoka. Na primer, cenovno dostopni modeli, kot sta Renault Zoe ali Tesla Model 3, so v osnovi dražji od primerljivih bencinskih ali dizelskih avtomobilov. In tu

Leto 2025 se za voznike, ki redno prečkajo slovensko-avstrijski predor Karavanke, prične z neprijetnim dvigom cestnine, ki bo znašala dodatnih 60 centov. Od 1. januarja 2025 bodo morali vozniki, katerih vozila ne presegajo 3,5 tone, za prehod skozi predor plačati 8,80 evra (7,21 evra brez DDV), kar predstavlja zvišanje na 8,80 evra iz trenutnih 8,20 evrov. Nič presenetljivega – vendar, kaj ta sprememba pomeni za vse nas, ki vsakodnevno ali občasno prečimo ta klasičen del poti med Slovenijo in Avstrijo? Zakaj prihaja do dviga cestnine? Zdi se, da je bila ta podražitev neizogibna, saj so podobne prilagoditve predvidene že v preteklih letih. Cestnina za predor Karavanke se namreč usklajuje z rastjo življenjskih potrebščin v Sloveniji in Avstriji, kar pomeni, da je dvig