Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

V UKC-ju danes odprli nove prostore! Doktor Radšel pa: “Upam, da se ne bomo srečali” (VIDEO)

Slovenija odpira vrata nove intenzivne interne medicine

LJUBLJANA – UKC Ljubljana je danes odprl prenovljene prostore za intenzivno interno medicino. Predstojnik oddelka doc. dr. Peter Radšel je ob tem poudaril pomen boljše oskrbe pacientov in boljših pogojev za zdravstveno osebje, vendar ostajajo dvomi – bo ta investicija res kos ogromnim sistemskim težavam, ki že leta pestijo slovensko zdravstvo?

Odprtje, ki prinaša upanje – in vprašanja

Ko danes pogledamo na prenovljeni oddelek intenzivne interne medicine v UKC Ljubljana, ni dvoma, da gre za korak v pravo smer. Sodobna infrastruktura, boljša oprema, celo optimistični obrazi ekipe, ki bo tu delala – vse to na prvi pogled deluje kot zmaga za slovensko zdravstvo. A če pobrskamo malce globlje, se začnejo kopičiti vprašanja. Zakaj smo potrebovali skoraj desetletje, da smo dosegli to točko? Ali bodo novi prostori rešili preobremenjenost zdravnikov, ki delajo preko svojih meja, ali pa bodo le še ena lepotna preobleka v sistemu, ki že dolgo poka po šivih?

Doc. dr. Peter Radšel je ob odprtju dejal: “Upamo, da se vas večina z nami ne bo nikoli srečala v bolnišnici. Če pa se že boste, bomo skupaj z ekipo naredili vse, kar je v naši moči, da vam pomagamo.” Lepo rečeno, kajne? Ampak kaj, če bi ga vprašali še nekaj drugega: kdaj bomo dočakali, da intenzivni oddelek ne bo več sinonim za zadnjo rešilno bilko, temveč del učinkovitega in dostopnega zdravstvenega sistema za vse?

Jedro težav: sistemska odpoved

Prenova oddelka je vsekakor dobrodošla, a težave slovenskega zdravstva se ne skrivajo le v zidovih ali opremi. Slovensko zdravstvo že leta bije bitko na več frontah. Pomanjkanje zdravstvenega kadra – od zdravnikov do medicinskih sester – je postalo tako pereče, da se pacienti na določenih oddelkih UKC Ljubljana počutijo kot obiskovalci na razprodanem koncertu: preveč ljudi, premalo prostora, osebje na robu zmogljivosti. Ali lahko prenovljeni oddelek resnično spremeni realnost, kjer mnogi zdravniki opravljajo delo za dva ali celo tri?

Za primerjavo, Slovenija za zdravstvo nameni okoli 8,5 % svojega BDP, kar je opazno manj od povprečja Evropske unije. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da so dolgoročne investicije v infrastrukturo redke in nepovezane. Prenova oddelka je tako le ena redkih svetlih točk v morju težav, ki ostajajo nerešene.

Nova oprema, stari izzivi

Seveda, sodobna oprema in prenovljeni prostori so več kot dobrodošli – za paciente, ki bodo potrebovali najvišjo raven zdravstvene oskrbe, je to lahko razlika med življenjem in smrtjo. A kaj se zgodi, če sistem ne more zagotoviti dovolj osebja, ki bi znalo delati z vso to tehnologijo? Recimo, v letu 2023 je bila povprečna čakalna doba na intenzivni oddelek v UKC Ljubljana med najdaljšimi v regiji, kar je posledica pomanjkanja kapacitet in osebja. Prenova ne rešuje teh težav – zgolj jih prikrije za nekaj časa.

Na tem mestu se postavlja še eno vprašanje: zakaj se večina investicij osredotoča na velike, centralizirane bolnišnice, kot je UKC Ljubljana, medtem ko manjše regijske bolnišnice ostajajo prezrte? Denimo, bolnišnice v Celju, Novem mestu ali na Ptuju se prav tako soočajo z naraščajočimi potrebami, a pogosto ostanejo brez potrebnih sredstev za prenovo in posodobitev. Takšna centralizacija ne vodi le v preobremenjenost velikih bolnišnic, temveč tudi v zmanjšanje dostopnosti zdravstvenih storitev za prebivalce iz bolj oddaljenih krajev.

Kako naprej?

Slovensko zdravstvo potrebuje več kot le nove prostore in opremo. Potrebuje jasno strategijo, kako zagotoviti dolgoročno vzdržnost sistema. To vključuje:

  • 1. Kadrovsko okrepitev: Število specialistov intenzivne medicine v Sloveniji je med najnižjimi v Evropski uniji. Potrebujemo več zdravnikov in medicinskih sester, kar zahteva povečanje števila mest na medicinskih fakultetah in boljše delovne pogoje za zdravstveno osebje.
  • 2. Pravično razporeditev sredstev: Prenove, kot je ta v UKC Ljubljana, so pomembne, vendar morajo biti razporejene bolj enakomerno po regijah. Vsaka bolnišnica – ne glede na svojo velikost – bi morala imeti dostop do sodobne opreme in ustreznega kadra.
  • 3. Sistemske reforme: Treba je spremeniti način financiranja in organizacije zdravstvenih storitev, da se zmanjša birokracija in izboljša učinkovitost sistema.

Upanje na dolgoročne rešitve

Prenovljeni oddelek intenzivne interne medicine v UKC Ljubljana je svetla točka v sicer temnem obdobju slovenskega zdravstva. Za paciente, ki bodo deležni oskrbe v teh prostorih, to pomeni novo upanje – upanje na kakovostno zdravljenje in hitrejše okrevanje. A če pogledamo širšo sliko, je jasno, da prenove, kot je ta, ne bodo rešile temeljnih težav slovenskega zdravstva. Potrebne so celovite reforme, več vlaganj v kadre in infrastrukturo ter boljša organizacija sistema.

Doc. dr. Radšel je ob odprtju dejal: “Pot do resničnega napredka bo dolga in zahtevna.” In prav ima. Vprašanje pa je, ali so pristojni res pripravljeni to pot prehoditi.

Vir: Zdravniška zbornica Slovenije, Ministrstvo za zdravje, OECD, interne analize slovenskega zdravstva

Napisal: N. Z.