Kljub splošnemu prepričanju mnogih moških, imeti “največji penis na svetu” prinaša več izzivov kot prednosti. Matt Barr, ki nosi ta naslov z merami 36,6 centimetrov v dolžino in 21,6 centimetrov v obseg, je odkrito spregovoril o tem, kako je ta posebnost oblikovala njegovo življenje. Čeprav si nekateri morda predstavljajo, da je takšna fizična značilnost prednost, je Barr pojasnil, da stvari niso tako preproste, poroča LADBible.

Skozi leta je njegova moškost povzročila vrsto neprijetnosti. Na primer, zaradi svoje velikosti je partnerki enkrat povzročil pretres možganov. Kljub temu Barr ostaja pri stališču, da se nikoli ne bi odločil za zmanjšanje. Ta edinstvena situacija ni vplivala le na njegove odnose, temveč tudi na vsakdanje življenje. Od izbire oblačil do fizičnih aktivnosti se Barr sooča z vrsto praktičnih izzivov. V pogovoru z dr. Reno Malik na njenem YouTube kanalu, v seriji z naslovom ‘Ali je večje res boljše?’, je Barr razkril, kako se prilagaja svojemu telesu.

Eden od problemov je izbira oblačil. Večina komercialnih krojev ni prilagojena takšnim proporcem. Barr je pojasnil, da mora pogosto izbirati večje številke ali oblačila, ki nudijo več prekrivanja. Oprijete kavbojke, ki so priljubljene pri mnogih, zanj niso opcija. “Izboklino lahko skrijete, vendar to zahteva veliko več truda,” je dejal. Priporoča oblačila širših krojev, daljše majice in plastenje oblačil. Med vadbo nosi dvojni sloj kratkih hlač, da zmanjša vidnost svoje izbokline.

Medtem ko nekateri v tej edinstveni situaciji vidijo prednosti, Barr priznava, da njegovo vsakdanje življenje ni nič kaj preprosto. Vendar je s časom razvil lastne metode prilagajanja, kar kaže, da je iznajdljivost ključna, tudi ko gre za stvari, ki se marsikomu zdijo kot prednost.

su; Foto: YouTube

Dr. Teja Klančič, znanstvenica z več kot 12 leti izobraževanja in raziskovanja v tujini, se je po pridobitvi doktorata iz prehrane, metabolizma in genetike na Univerzi v Calgaryju ter magisteriju iz prehrane in biomedicine na Tehnični univerzi v Münchnu, odločila, da svoje znanje deli s širšo javnostjo. Njena strast? Prehranske intervencije, predvsem prebiotiki (vlaknine), za boj proti kroničnim boleznim, kot so debelost, zamaščenost jeter in sladkorna bolezen. Njeno prepričanje, da mora biti znanost dostopna vsem, jo je pripeljalo na družbena omrežja, kjer je pred letom dni pod imenom znanstvenica začela ozaveščati ljudi o pomenu črevesnih bakterij za splošno zdravje. V malo več kot enem letu je njen Instagram profil pritegnil več kot 13.000 sledilcev, kar dokazuje, da ozaveščanje o zdravju črevesja ni le modna muha, temveč prava revolucija v razumevanju prehrane.

Z veseljem je bila pripravljena odgovoriti na nekaj vprašanj, ki jih objavljamo v treh delih:

• Kako črevesna mikrobiota vpliva na naše splošno zdravje in počutje?

“Mikrobiom si lahko predstavljamo kot gozd – ekosistem, poln nevidnih prebivalcev, ki opravljajo ključne naloge. Tako kot živali v gozdu nudijo podporo rastlinam, tudi mikroorganizmi v našem črevesju pomagajo pri razgradnji hrane, absorpciji hranil in izobraževanju našega imunskega sistema. Poleg tega vplivajo na našo telesno težo, mentalno zdravje in splošno ravnovesje v telesu.

Mikrobi niso omejeni le na črevesje; naseljujejo tudi kožo, ustno votlino, vagino, ušesa in celo materino mleko. Vsak del telesa ima svoje specifične mikroorganizme, ki se prilagajajo okolju, kot so pH, vlažnost in prisotnost kisika. Na primer, na palcu je približno toliko mikroorganizmov, kot je prebivalcev v Veliki Britaniji – skoraj 70 milijonov!

V črevesju se mikroorganizmi organizirajo glede na posamezne segmente, saj se pogoji v tankem in debelem črevesju razlikujejo. To lahko primerjamo z različnimi deli gozda – mikroorganizmi na jasi so drugačni kot tisti med iglavci. Naše telo brez mikroorganizmov ne bi moglo obstajati. Razmerje med človeškimi celicami in bakterijskimi je približno 1:1, a geni mikroorganizmov kar 500-krat presegajo število človeških genov. Prav ti geni omogočajo naloge, ki jih naše telo samo ne bi zmoglo – od sinteze vitaminov B in K do presnove zdravil. Mikrobiota je torej nepogrešljiv partner našega zdravja in počutja.”

• Katere prehranske navade najbolj podpirajo zdravo črevesno mikrobioto?

“Hrana ima ključno vlogo pri zdravju našega črevesja, zato je skrb za ustrezne prehranske navade prvi logični korak. Najprej je pomembno urediti prebavo – vprašajte se, ali je vaše odvajanje redno in brez neprijetnosti. Veliko ljudi se spopada z zaprtostjo, kar je prvi izziv, ki ga je treba rešiti.

Drugi korak je izogibanje hrani, ki povzroča vnetja v črevesju. Visoko procesirana hrana, živila z veliko nasičenih maščob in sladkorja negativno vplivajo na naš mikrobiom. Namesto tega izbirajte vlaknine, ki hranijo koristne bakterije in spodbujajo njihovo rast. Pomembna je tudi vključitev fermentirane hrane, saj ta vrsta hrane vsebuje poleg prebiotikov (vlaknin), tudi probiotike (žive mikroorganizme), ki pozitivno vplivajo na raznolikost našega mikrobioma.

Ne gre pa le za hrano – velik vpliv ima tudi stres. Tudi če se prehranjujete uravnoteženo, lahko kronični stres povzroči neravnovesje v črevesju in s tem težave. Pomembno je vključiti sprostitvene tehnike, kot so meditacija ali dihalne vaje, in poskrbeti za kakovosten spanec ter zadosten vnos vode.

V primeru hujših težav, kot so infekcije ali bolezni, pa bo potrebna zdravniška pomoč. Npr. če v gozdu divja požar (huda motnja mikrobiote), se najprej lotimo gašenja – torej zdravljenja – šele nato zasadimo nova drevesa, kar simbolizira dolgoročne spremembe življenjskega sloga, da preprečimo nove težave.

Na koncu je ključno razumeti, da zdrav mikrobiom ni rezultat enega dejavnika, temveč usklajenost prehrane, spanja, gibanja, sprostitve in hidracije.”

• Kakšne so posledice uživanja umetnih sladil na zdravje črevesja?

“Brezkalorična sladila, kot so acesulfam K, aspartam, advantam, ciklamati, neotam, saharin, sukraloza, stevia in njeni derivati, lahko vplivajo na zdravje črevesja, predvsem na mikrobiom, ki ima ključno vlogo pri splošnem počutju. Posledice vključujejo spremembe sestave in raznovrstnosti mikrobioma, kar lahko vodi do vnetja in metabolnih sprememb. Raziskave kažejo, da uživanje brezkaloričnih sladil lahko zmanjša toleranco za glukozo, deloma zaradi sprememb v mikrobiomu. Ker pa ima vsak človek drugačen črevesni mikrobiom, se tudi reakcije na brezkalorična sladila razlikujejo med posamezniki, kar je bilo razvidno iz nedavne znanstvene raziskave (Suez et al., 2022. Personalized microbiome-driven effects of non-nutritive sweeteners on human glucose tolerance, Cell).

Tudi svetovna znanstvena organizacija (SZO) je 15. maja 2023 izdala smernice, ki odsvetujejo uporabo brezkaloričnih sladil za nadzor telesne teže ali zmanjšanje tveganja za nenalezljive bolezni. Dolgotrajna uporaba teh sladil ne prinaša trajnih koristi pri izgubi maščobe in lahko poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja in višjo smrtnost. SZO sicer ne odsvetuje uporabo sladkornih alkoholov, kot je eritritol, a sem sama pred časom zasledila študijo, objavljeno v eni najbolj prestižnih znanstvenih revij, da lahko uživanje 30 g eritritola na dan, pospešuje nastanek krvnih strdkov, kar predstavlja resno tveganje za zdravje. Več o sladilih si lahko pogledate na moji Youtube objavi v nadaljevanju:”

• Kako stres vpliva na delovanje črevesja in kako lahko obvladujemo njegov negativni vpliv?

“Stres močno vpliva na črevesni mikrobiom in delovanje črevesja, predvsem prek hormona kortizola, ki se sprošča ob stresu. Kortizol lahko spodbuja rast škodljivih bakterij in poruši ravnovesje mikrobioma, hkrati pa negativno vpliva na prebavni proces, kar pogosto vodi do težav, kot so driska ali zaprtje. Kronični stres je še posebej problematičen, saj dolgotrajno povišanje kortizola aktivira imunski sistem in povzroči t. i. prepustno črevo, kjer črevesna stena postane bolj prepustna, kar omogoča vdor škodljivih snovi v krvni obtok. To poveča vnetje in sproži začaran krog, kjer se stanje mikrobioma in zdravje še dodatno slabšata. Za obvladovanje negativnih učinkov stresa so ključne tehnike sproščanja, kot so meditacija, joga, masaže, sprehodi v naravi in druženje s prijatelji, saj te ne le zmanjšujejo raven kortizola, temveč tudi spodbujajo vagusni živec, ki podpira sprostitev in zdravo delovanje črevesja. Poleg tega zdrav življenjski slog, vključno z uravnoteženo prehrano, zadostnim spanjem in redno telesno aktivnostjo, igra pomembno vlogo pri ohranjanju zdravega mikrobioma in splošnega počutja. Več o tem si lahko preberete tudi na moji spletni strani.“

“Vabim vas, da se mi pridružite na 14-dnevnemu izzivu Nahrani svoje črevesje in odkrijete, kako lahko že majhne spremembe v prehrani in življenjskem slogu naredijo ogromno razliko. Naučite se, kako nahraniti svojih 38 bilijonov bakterij, ki skrbijo za vaš imunski sistem, energijo in razpoloženje. V tečaju boste prejeli teoretično znanje, praktične recepte, ter jogo in meditacijo za umiritev uma – vse na enem mestu. Začnemo 13. 1. 2025, časa za prijavo je zgolj nekaj dni. Prijavite se lahko TUKAJ.”

View this post on Instagram

A post shared by Ana Marija Mihelic (@vitfit_byana)

Drugi del intervjuja sledi v četrtek, 9. januarja 2025, ob 18.00. Spremljajte nas!

Gostovanja na podcastih:

UNDERDOG:

SREČKA PODCAST:

TANKA JE MEJA PODCAST:

LJUBLJANA – Izobraževanje je temelj vsake demokratične družbe, a se zdi, da slovenski politični vrh pogosto ignorira njegov pomen. V ospredju so interesi elit, ki jim ustreza družba brez pravega znanja in kritičnega mišljenja. Na to že več let opozarja tudi Vesna Godina Vuk, slovenska antropologinja in sociologinja, ki pogosto javno komentira družbene in politične razmere. Godina v enem od intervjujev pojasnjuje, da so izjave politike o pomembnosti izobraževanja v večini zgolj “floskule,” katerih namen je zavajanje. Po njenem mnenju je cilj takih izjav predvsem ohranitev nadzora nad množicami, ki naj ostanejo “neumni državljani” – poslušni in nezahtevni. Intervju Vesne Godine Vuk.

“To govorjenje kako je izobraževanje pomembno so samo floskule. Politična elita hoče NEUMNE DRŽAVLJANE.”
Tako! In nič drugače. pic.twitter.com/1TkiaSlpJJ

— Matej Rigelnik (@Matej_R81) November 8, 2024

Kdo je Vesna Godina Vuk?

Vesna Godina Vuk je slovenska antropologinja in sociologinja, ki se je uveljavila kot pronicljiva kritičarka družbenih in političnih dogajanj v Sloveniji. Njeni pogledi, ki so pogosto brez dlake na jeziku, izpostavljajo teme, ki so mnogim v Sloveniji nelagodne ali pa skrbno zavite v molk. Godina je znana po svojih provokativnih komentarjih, ki niso vedno priljubljeni med politiki, saj izpostavljajo težave v sistemu, ki naj bi sicer služil ljudem. Kot predavateljica in pisateljica ima široko publiko, njeni prispevki pa se pojavljajo v različnih slovenskih medijih.

Neizpolnjene obljube o pomembnosti izobraževanja

V Sloveniji se že leta poudarja, kako pomembno je kakovostno izobraževanje, a dejanja politike kažejo drugačno sliko. Proračun za izobraževanje pogosto stagnira ali celo upada, izobraževalne ustanove pa se soočajo z omejenimi sredstvi in kadrovsko podhranjenostjo. Šole niso opremljene za spodbujanje kritičnega mišljenja, učni načrti so pogosto zastareli, učenci pa se učijo podatkov na pamet, brez globlje analize ali razumevanja. Kritiki, kot je Godina, opozarjajo, da politika s temi potezami cilja na zmanjšanje intelektualne moči prebivalstva, kar omogoča lažje vladanje. Takšno stanje bi omogočilo politikom, da brez ovir sprejemajo odločitve, ki so včasih v nasprotju z interesi državljanov.

Nadzor nad izobraževalnim sistemom

Ob tem se poraja vprašanje, ali je politika namenoma zainteresirana za nadzor nad izobraževalnim sistemom. Izobraževalne ustanove so namreč orodje, s katerim lahko politika vpliva na vrednote in znanje prihodnjih generacij. Če se v šolah ne spodbuja kritičnega mišljenja, se ustvarjajo generacije državljanov, ki lažje sledijo vnaprej pripravljenim odgovorom in ne postavljajo vprašanj. Z omejevanjem vsebine, ki se poučuje, lahko politika obdrži nadzor nad javnim mnenjem in ohrani svojo moč. Podobne prakse so se v preteklosti pojavile tudi v drugih državah, kjer so oblasti s preoblikovanjem učnih vsebin ustvarile poslušne in nezahtevne državljane.

Slovenija v primerjavi z drugimi državami

Slovenski izobraževalni sistem se na številnih točkah primerja z drugimi državami, ki so že prepoznale pomen kritičnega in kakovostnega izobraževanja. Vendar se zdi, da Slovenija zaostaja, predvsem zaradi političnih interesov. Na primer, Finska se že leta ponaša z izjemno kakovostnim sistemom, kjer učence spodbujajo k raziskovanju, kreativnosti in reševanju problemov. Tamkajšnja vlada namenja velike dele proračuna za razvoj izobraževanja, saj razumejo, da je prav izobraženost temelj stabilne in uspešne družbe. Medtem se Slovenija spopada z nižjimi proračunskimi sredstvi in večjo stopnjo političnega vpliva na šolski sistem. Vir: The Finnish Education System.

Kakšne so rešitve?

Potrebno je temeljito razmisliti o tem, kako izboljšati slovenski izobraževalni sistem. Ena izmed rešitev bi bila vzpostavitev večje avtonomije izobraževalnih ustanov, s čimer bi preprečili vpliv politike na vsebino pouka. Poleg tega bi bilo smiselno povečati proračunska sredstva za šole, da bi te lahko nudile kakovostno izobrazbo. Pomembno je tudi, da se učne vsebine posodobijo, tako da bi bile bolj prilagojene potrebam sodobne družbe in trga dela. Vesna Godina Vuk ob tem opozarja, da je ključno razumeti, kaj dejansko pomeni kakovostno izobraževanje in zakaj je neodvisnost pri tem ključna.

Če Slovenija želi ustvariti družbo, ki temelji na kritičnem razmišljanju in sposobnosti samostojnega odločanja, je potrebno izboljšati in zaščititi izobraževalni sistem pred političnimi vplivi. Izobraževanje mora postati neodvisno orodje za napredek in ne le orodje za ohranjanje moči. Vesna Godina Vuk pri tem izpostavlja: “Dokler bodo o izobraževanju odločali ljudje, ki nimajo interesa za razvoj družbe, se ne bo nič spremenilo.”

Napisal: N. Z.

Vir: FF UM, X

RTV Slovenija pojasnjuje, zakaj intervju ni bil primeren

LJUBLJANA – Odpoved intervjuja z Uršo Cankar Soares, koordinatorko Pohoda za življenje, je v javnosti povzročila nemalo razburjenja, zdaj pa je RTV Slovenija posredovala pojasnila glede svoje odločitve. Čeprav so odgovori umirjeni in na videz racionalni, se zastavlja vprašanje, ali je bil intervju res tako “neprimeren” ali gre morda za širši problem uredniške svobode na nacionalni televiziji.

Intervju kot žanr ni primeren za razdvajajoče teme

V odgovoru, ki smo ga prejeli v uredništvo Nadlani.si, je RTV Slovenija pojasnila, da je “žanr – intervju – zaradi imanentne enostranskosti neprimeren za obravnavo kontroverznih tem, saj ne more razjasniti večplastne in kompleksne tematike.” Takšen argument bi bil morda prepričljiv, če ne bi bile na sporedu iste oddaje v preteklosti, ki so gostile goste z zelo različnimi stališči. Zdi se, da RTV tokrat še posebej skrbi, da bi lahko občinstvo prejelo zgolj en vidik občutljive tematike, kar je očitno dovolj tehten razlog za odpoved.

Podoben argument je RTV Slovenija uporabila tudi pri drugih oddajah, ko so presodili, da določena vprašanja zahtevajo “večplastno obravnavo”, a dejstvo je, da se intervjuji pogosto dotikajo občutljivih tem, ki so lahko enostransko predstavljene. Zakaj je torej prav tokrat žanr intervjuja označen kot “uredniško neustrezna izbira”? vprašanje ostaja odprto.

Pravica do svobode govora ali skrb za ustavno skladnost?

Odziv RTV Slovenija nakazuje, da se je odločitev za odpoved intervjuja nanašala na stališča, ki “posegajo v temelje družbene ureditve ali celo preizprašujejo z ustavo zagotovljene svoboščine.” To pomeni, da naj bi urednica Polona Fijavž ocenila, da bi lahko intervju spodbujal poglede, ki so v nasprotju z načeli enakopravnosti ali pravic žensk. V skladu s Poklicnimi merili in načeli novinarske etike RTV Slovenija morajo ustvarjalci programov zagotoviti “nepristranskost, uravnoteženost in pravičnost” – vse v službi spoštovanja “ustave in temeljnih demokratičnih načel”, kot poroča RTV Slovenija.

Takšna razlaga odpira dilemo o tem, ali bi morali javni mediji cenzurirati mnenja, ki se zdijo nekaterim sporni, ali bi jim morali omogočiti soočenje na podlagi pluralnosti. Še posebej, ker gre v tem primeru za nacionalno televizijo, ki naj bi odražala širok spekter mnenj in pogledov. Je torej RTV Slovenija prevzela vlogo ustavnega varuha, ko gre za izbor gostov?

Oddaja Intervju: prostor za zanimive osebnosti, ne za polemike

RTV Slovenija je v odgovoru tudi poudarila, da oddaja Intervju “ni namenjena polemiziranju in odpiranju razdvajajočih tem”, saj naj bi bilo bistvo te oddaje “predstaviti izredne in zanimive osebnosti in njihove opuse ter življenjske zgodbe.” Na prvi pogled se to zdi smiselno, a zgodovina oddaje kaže, da so se nekateri gostje že dotikali perečih vprašanj, ki delijo javnost. Kje je torej meja med tem, kaj je “zanimivo” in kaj “kontroverzno”? Zdi se, da odločitev o tem leži v rokah urednikov, ki pa nimajo vedno jasnih meril, kdaj določena tema prestopi dovoljeno mejo?

Čeprav RTV Slovenija izpostavlja, da je izbira gostov odgovornost uredniške ekipe, se poraja vprašanje, ali se morda pri tem odločitve sprejemajo tudi na podlagi zunanjih pritiskov ali pričakovanj določenih krogov. Kot poroča Svet za zaščito svobode govora (SZSG), je mnenje, da bi morala javna televizija omogočiti prostor za izražanje različnih stališč, še posebej glede vprašanj, ki so za družbo pomembna.

Bodočnost javne televizije: Ali bomo videli spremembe?

Odpoved intervjuja z Uršo Cankar Soares in odziv RTV Slovenija sta znova odprla vprašanje o tem, kako se naša javna televizija spoprijema z izzivi svobode govora in pluralnosti. RTV Slovenija trdi, da “občinstvo javne televizije upravičeno pričakuje uredniško načrtovanje programa, ki bo zadeve obravnaval celovito in večplastno.” Čeprav so to načeloma pohvalni cilji, se bo morala televizija vprašati, ali lahko to doseže brez dejanskega soočenja različnih pogledov.

V prihodnje bo zanimivo spremljati, ali bodo pri RTV Slovenija prepoznali potrebo po večjem vključevanju različnih mnenj, tudi če so ta kontroverzna. Javni medij bi namreč moral predstavljati glas vse družbe, ne zgolj tistih, katerih stališča so v skladu z uredniškimi standardi.

Za zdaj pa ostaja dvom, ali ima uredniška politika RTV Slovenija svoje meje, ki se prilagajajo občutljivosti tematike in ne vedno interesom javnosti.

Zakaj bi bil intervju lahko sporen?

Intervju z Uršo Cankar Soares bi lahko veljal za spornega zaradi več dejavnikov:

• 1. Sporna tematika: Urša Cankar Soares zagovarja stališča, ki nasprotujejo umetni prekinitvi nosečnosti (splavu). V Sloveniji je pravica do splava zakonsko urejena in podprta z ustavo, kar pomeni, da njeno zavzemanje za omejitve ali prepoved splava lahko sproži odpor, predvsem med zagovorniki pravic žensk.
• 2. Enostranskost mnenja: Njen pristop k zagovarjanju pravic nerojenih otrok ne dopušča kompromisov, kar bi lahko gledalci dojemali kot nepopolno predstavljanje tematike. Javna televizija, ki se financira z davkoplačevalskim denarjem, ima dolžnost zagotavljati uravnoteženo obravnavo kontroverznih tem.
• 3. Religiozni in etični vidiki: Pohod za življenje temelji tudi na religioznih vrednotah, ki lahko nasprotujejo sekularnim načelom in pravicam žensk v Sloveniji. To prispeva k potencialni kontroverznosti, saj gre za temo, ki odpira razpravo o etičnih vprašanjih in družbenih vrednotah.

Kdo je Urša Cankar Soares?

Urša Cankar Soares je znana slovenska aktivistka za pravico do življenja in koordinatorka Pohoda za življenje. Gibanje zagovarja zaščito nerojenih otrok in se zavzema za prepoved umetne prekinitve nosečnosti. Pohod za življenje organizira shode in dogodke z namenom ozaveščanja o pravicah nerojenih ter spodbujanja alternativ, kot so posvojitve in podpora nosečnicam v stiski.

Njen aktivizem se osredotoča na vprašanja varovanja življenja od spočetja do naravne smrti, kar pogosto odpira razprave o pravicah žensk in etičnih vidikih splava. Njena stališča so tesno povezana z gibanjem za zaščito življenja in lahko nasprotujejo uveljavljenim pravicam žensk v Sloveniji.

Dodajamo odgovor, prejet z RTV Slovenija:

“Spoštovani,

v skladu s Programskimi standardi RTV Slovenija ter Poklicnimi merili in načeli novinarske etike žanr intervju zaradi imanentne enostranskosti ni primeren za obravnavo kontroverznih tem, saj ne more razjasniti večplastne in kompleksne tematike.

V zasnovi oddaja Intervju ni namenjena polemiziranju in odpiranju razdvajajočih tem, saj ne omogoča soočenja različnih mnenj, ampak je bistvo oddaje predstaviti izredne in zanimive osebnosti in njihove opuse ter življenjske zgodbe.

V primeru, ko gre za izrekanje mnenj in stališč, ki so skrajna, kontradiktorna in posegajo v temelje družbene ureditve ali celo preizprašujejo z ustavo zagotovljene svoboščine, je intervju kot žanr uredniško neustrezna izbira.

Občinstvo javne televizije upravičeno pričakuje takšno uredniško načrtovanje programa, da bo zadeva obravnavana celovito in večplastno, kot to določajo Poklicna merila in načeli novinarske etike v točkah o nepristranskosti, uravnoteženosti in pravičnosti. Ustvarjalci so programske vsebine dolžni načrtovati odgovorno, z določitvijo fokusa, konteksta in žanra.

Ob tem Programski standardi RTV Slovenija izrecno določajo, da mora RTV za delovanje v javnem interesu in izpolnjevanje pričakovanj javnosti v svojih programih med drugim spoštovati Ustavo RS in temeljna demokratična načela.

Lep pozdrav,

Služba za komuniciranje RTV Slovenija”

Preberite članek na to temo:

Še ena cenzura na TV Slovenija? Odpovedali intervju z Uršo Cankar Soares

Napisal: N. Z.

Vir: RTVSlo, X, FB

Igor Mikič je izpadel iz resničnostnega šova Kmetija po dvoboju v areni proti Žanu Hronku. Tekmovala sta v preizkusu moči, kjer sta morala s pekovsko lopato prenesti hlebce kruha iz peči na police. Čeprav je Igor dobro začel, je Žan prevzel vodstvo in zmagal, kar je pomenilo konec Igorjeve poti v šovu. Kljub izpadu je Igor svoje izkušnje na Kmetiji opisal kot težavne, a koristne, saj je to zanj predstavljalo veliko psihološko preizkušnjo. Poudaril je pomen sodelovanja, kompromisa in sloge​. Družini je ob odhodu položil na srce, da naj razmišljajo pozitivno, naj bodo ponosni nase in povezani, naj se imajo radi in si pomagajo. “Spomnite se name, ko vam bo težko,” so bile njegove besede.

O nespoštljivih izjavah, lakiranju nohtov …

”Po porazu nisem bil razočaran, ker sem dal vse od sebe in v športu je potrebno imeti tudi malo sreče. Žanu sem iskreno čestital in sem bil vesel za njega, ker sem vedel, kako močno si je želel ostati. Vodil sem za en hlebec, vendar mi je na sredini spolzel z loparja, in kapo dol Žanu, da je čez cel dvoboj ostal zbran in natančen,” je sedaj v intervjuju po izpadu za 24 ur dejal priljubljeni maneken oz. prva mišica Slovenije, kot ga imenujejo.

Na Kmetiji mu je sicer ušlo tudi nekaj nespoštljivih izjav. ”Meni ni nič ušlo in ne bi rekel, da sem pokazal svojo temno plat. V danih okoliščinah sem reagiral, tako kot sem vedel in znal. Sem čustven človek iz mesa in krvi in pokažite mi nekoga, ki ne greši. Ga ni! Stojim za vsako svojo izjavo, in tudi če ni bila lepa, se mi ni treba opravičevati nikomur in polagati računov. To je tekmovanje, in ne prijateljski krožek, če ste morda pozabili,” je jasen. Pravi tudi, da živimo v 21-tem stoletju, kjer roboti delajo namesto ljudi in preko telefonov se srna dobi, Slovenija se pa smeji njegovim nalakiranim nohtom. ”Nismo ravno napredni v naši domovini.”

Bo naslednje leto vodil šov?

Na koncu je povedal, da Mišica potuje vsako zimo v tople kraje ter da bi bil čas, da Kmetija dobi novega voditelja.

su; Foto: POP TV

Tjaša Salobir, bolj znana kot Min Shly, je prava internetna senzacija, ki je s svojimi objavami na TikToku pritegnila tisoče sledilcev. Njena strast do potovanj in raziskovanja korejske kulture jo je pripeljala do tega, da nas popelje v skrivnosti vsakdanjega življenja v Južni Koreji. Z več kot 35 tisoč sledilci na TikToku in milijoni všečkov je postala prava glasnica Slovencev v Koreji in Koreje Slovencem. Tokrat je Tjaša v ekskluzivnem intervjuju za naš portal razkrila še več o svojem življenju v tej fascinantni azijski državi – o hrani, videzu, nenavadnih kulturnih šokih in vsakdanjem življenju, ki ga je spoznala skozi svoje izkušnje. Objavljamo drugi del ekskluzivnega intervjuja s Tjašo.

Južna Koreja je dežela, ki je za mnoge eksotična in polna presenečenj. A Tjaša je skozi leta bivanja in potovanj po tej deželi odkrila številne stvari, ki jih ne najdete v običajnih turističnih vodnikih. V tem članku vam razkrivamo najbolj zanimive in šokantne skrivnosti Koreje, ki jih je Tjaša doživela – in verjemite, nekatere vas bodo pustile brez besed.

• Nezdrav življenjski slog v Koreji

Ko pomislimo na Korejo, si mnogi predstavljajo tehnološko napredno državo z discipliniranimi ljudmi, a resničnost je precej bolj kompleksna. “Njihov način življenja je povsem nezdrav,” razkriva Tjaša. Čeprav so Korejci znani po svoji delovni etiki, dolgi delovni čas in nezdrav življenjski slog močno vplivata na njihovo fizično in mentalno zdravje. “Odrasli delajo približno 9-12 ur na dan, kar je zame bilo povsem šokantno,” pove Tjaša in dodaja, da kljub dolgemu delovniku še vedno najdejo čas za druženje ob hrani, kavi in celo alkoholu – vse dni v tednu!

Stres in pritisk sta stalna spremljevalca Korejcev. Po napornem delovnem dnevu, ko končno najdejo prosti čas, si ga večinoma zapolnijo z obiskom restavracij ali kavarn, ki so vedno polne. “Restavracije in kavarne so nenehno odprte, polne ljudi, tudi pozno v noč,” pojasni Tjaša in doda, da pijače in nočno življenje igrajo pomembno vlogo v njihovem družabnem življenju.

• Obsedeni z videzom

Ena izmed stvari, ki je Tjašo še posebej presenetila, je bila obsesija Korejcev z videzom. Koreja je država, kjer lepota in mladosten videz igrata ključno vlogo. Tjaša pravi, da je videla, kako so lepotni standardi izjemno visoki, tako za ženske kot moške. “Ne le ženske, tudi moški vsakodnevno uporabljajo ličila, obiskujejo frizerje, kozmetičarke in celo plastične kirurge,” razlaga. “Botoks in plastične operacije so v Koreji povsem običajni,” nadaljuje in pojasnjuje, da starši svojim otrokom pogosto kot darilo za uspešno opravljen izpit podarijo plastično operacijo – največkrat operacijo nosu ali oči.

Tjaša pravi, da se je najprej smejala “obsesiji z lepoto,” a kmalu je ugotovila, da lepota ni samo vprašanje estetike, ampak tudi družbenega statusa. “Podjetja pogosto zaposlijo le tiste, ki izgledajo privlačno,” pripoveduje Tjaša, kar pomeni, da izgled ni le osebna odločitev, ampak dejanska karierna potreba.

• Korejska kulinarika – od žara do surove hobotnice

Korejska hrana je polna zanimivih okusov in tekstur. “Za tiste, ki imate radi meso, bi zagotovo priporočila korejski žar,” pravi Tjaša in doda, da je korejski žar eden izmed najbolj priljubljenih obrokov. Gostu postrežejo surovo meso, ki si ga sam speče na žaru, vgrajenem v sredino mize. “To je res zabaven način obedovanja,” navdušeno pojasni. Poleg mesa pa postrežejo še vrsto zanimivih prilog, kot so kimchi, česen, kalčki in solate, kar daje jedi še dodaten čar.

A poleg znanih jedi, kot je korejski žar, je v Koreji na voljo tudi precej bolj eksotična hrana. “Nikoli ne bom poskusila jedi, ki se imenuje Sannakji,” pravi Tjaša. Gre za jed iz surove hobotnice, ki se še vedno premika, ko jo dobiš na krožnik. “Imam občutek, kot da je še živa, in ugriz v to jed je zame dovolj za vse življenje,” pojasnjuje. Poleg tega doda, da je sama tekstura hobotnice zelo sluzasta, kar jo je popolnoma odvrnilo od tega, da bi jedla več kot en ugriz.

@min.shly bi sprobal? #koreja #slotiktok #tiktokslo #slovenijatiktok #tiktokslovenija #slovenskitiktok #slovenskitiktokerji #azijskakuhinja ♬ original sound – Min.Shly / Slovenka v Koreji

• Nenavadne trgovine in sladek česnov kruh

Poleg hrane je Tjaša odkrila tudi številne nenavadne izdelke v korejskih trgovinah, ki bi bili za Slovence precej zanimivi. “Ko sem prvič videla sladek česnov kruh, nisem mogla verjeti,” pove Tjaša. Namreč, v Koreji so nekatere jedi, ki smo jih vajeni kot slane, pravzaprav sladke. “Česnov kruh, ki ga v Koreji pogosto postrežejo, je napolnjen z marmelado,” šokirano pove Tjaša. Ta nenavadna kombinacija okusov je zanjo pomenila pravi kulturni šok.

Prav tako so v korejskih trgovinah zelo priljubljeni kozmetični izdelki, ki jih Tjaša pogosto uporablja. “Korejska kozmetika je izboljšala stanje moje kože, in slovenska dekleta bi bila navdušena nad kvaliteto izdelkov,” pojasni. Kozmetični izdelki so izjemno priljubljeni, saj Korejci dajo velik poudarek na nego kože in mladosten videz.

• Korejsko nočno življenje – diskriminacija in kulturni šoki

Ena izmed najbolj šokantnih izkušenj, ki jo je Tjaša doživela v Koreji, je bila diskriminacija tujcev v nekaterih nočnih klubih. “Na vratih klubov sem večkrat videla napis ‘vstop dovoljen samo Korejcem’,” pravi Tjaša in dodaja, da je bilo to zanjo nekaj povsem novega, saj tega v Sloveniji ni vajena. “Taksisti pogosto ne vklopijo taksimetra in tujcem zaračunajo višje cene,” razlaga in dodaja, da so Korejci do tujcev pogosto neprijazni, tudi če govoriš njihov jezik.

Tjaša pa ni doživela le diskriminacije v nočnem življenju, ampak tudi na ulici. Nekega dne, ko je hodila po Seulu, je slišala nekega moškega, kako je govoril svojim prijateljem nekaj v stilu “Poglej to tujko. Niso pa vse tuje ženske tako čudne,” razlaga Tjaša. A ker je moški očitno mislil, da Tjaša ne razume korejščine, se je ta odločila, da ga preseneti. “Nazaj sem mu odgovorila v korejščini, kar je povzročilo šok in zadrego,” pravi Tjaša in dodaja, da so se moški hitro opravičili in odšli.

Kavarne

Mavrični most

• Kaj bi Slovenci vzljubili v Koreji?

Ko Tjašo vprašamo, kaj misli, da bi Slovenci najhitreje vzljubili v Koreji, brez pomisleka odgovori: “Korejski žar.” Pravi, da bi Slovence zagotovo navdušila kombinacija mesa, sveže zelenjave in okusnih prilog, kot je kimchi, ki ga Korejci obožujejo. Poleg tega doda, da bi bili Slovenci navdušeni nad kulinarično raznolikostjo Koreje, kjer so na voljo tako tradicionalne jedi kot tudi moderne različice, prilagojene okusu sodobnega sveta.

“Koreja je polna zanimivih okusov in vsak bi našel nekaj zase,” pravi Tjaša in doda, da bi slovenski obiskovalci zagotovo vzljubili ne le hrano, ampak tudi gostoljubnost korejskih restavracij, kjer je gost vedno na prvem mestu.

Tjaša Salobir, na TikToku znana kot Min Shly, je skozi svoja potovanja in življenje v Koreji odkrila marsikaj, kar nas je pustilo brez besed. Njene izkušnje, od nezdravega življenjskega sloga Korejcev do njihovih lepotnih standardov in nenavadne kulinarike, so pravi vpogled v svet, ki ga mnogi poznamo le iz oddaljenih zgodb. Tjaša pa nam je omogočila, da skozi njene oči spoznamo pravo Korejo – tisto, ki jo doživiš le, če tam živiš in se potopiš v njeno kulturo.

Tu pa razkrivamo vse njene odgovore na naša vprašanja iz drugega dela intervjuja v priloženem PDF dokumentu:

Če vas zanima še več o Tjašinem življenju v Koreji, nikar ne zamudite naslednjih delov intervjuja! Ekskluzivni drugi del je šele začetek – v prihodnjih dneh bomo objavili nadaljevanja, kjer boste izvedeli še bolj zanimive in šokantne podrobnosti. Spremljajte naš portal za več!

Napisal: N. Z.

Vir: osebni arhiv Tjaše Salobir

V studiu ga je gostil Tomaž Gorec.

TREBNJE – Popotnik in bloger Tomaž Gorec pripravlja zanimive intervjuje, ki jih snema v Trebnjem. Še vedno odmeva intervju z Martinom Strelom, tokrat pa je bil Tomažev gost multimilijonar Franc Jager, ki je dopolnil 80 let. Beseda je stekla tudi o ženskah.

Tako si predstavlja Jager

„Da bi smel imeti eno, dve, tri ženske. Sicer bi določili, kje in kako. Vse pa bi morale imeti enak standard. Če moški sposoben zagotoviti enak standard prvi, drugi ali tretji, pa so lahko v ločenih krajih, mestih,“ meni Jager, da bi tudi v Sloveniji lahko imel moški več žena, bi jim pa moral omogočiti, da dostojno živijo.

„Bog pomagaj! G.Jager mislim,da bi bilo boljše malo bolj skrbet za vaše trgovine,kjer dostikrat ni reda,,,Oprostite,a da vam takšne bedarije po glavi rojijo si pa nebi mislil!“ pa je ena od reakcij posameznikov na Facebooku, ko so slišali Jagrovo izjavo.

„Tomaž, kaj bi pa tale vaš sogovornik porekel na to, da bi ženska imela tri moške? Zadnje čase imate res samo take goste, ki ženske predstavljajo tako, kot da so samo nek objekt oz. lutka s katero lahko upravlja moški tako kot mu paše. Res žalostno. Se vidi, da tudi vi nimate nekega pretiranega spoštovanja do žensk,“ pa je še eden od komentarjev.

Gostil je podjetnika leta

Franc Jager je sicer priznan slovenski podjetnik, ki ga večina ljudi pozna kot ustanovitelja trgovske verige Trgovine Jager. Franc Jager je bil letos izbran za podjetnika leta. „Gospod Jager je govoril iskreno in brez dlake na jeziku. V kakšnem “resnem” mediju bi verjetno veliko njegovih izjav izrezali pred objavo. Ravno zato so taki intervjuji, kot so moji, veliko bolj zanimivi, ker nič ne cenzuriramo in se pogovarjamo po domače. Še posebej je zanimiv zadnji del intervjuja, kjer mi je gospod Jager dal par nasvetov glede žensk. Zanimiva je tudi izjava gospoda Jagra, da bi moški moral imeti dve ali tri ženske. Več o tem izveste v intervjuju,“ je še zapisal Tomaž Gorec.

Vabljeni k ogledu celotnega intervjuja:

Podeseteril premoženje

Še nekaj faktov: Jager je v 15 letih podeseterili vrednost podjetja iz dobrih 14 na 136 milijonov evrov. Zdaj je upokojen, je pa pred časom kupil hotel na Murterju. Podjetje pa je ob upokojitvi predal sinovom. Trgovska veriga Jager je ena izmed največjih slovenskih trgovskih verig, ki ima sedež v Šmarju pri Jelšah. Ustanovitelj in lastnik podjetja je Franc Jager, ki je zgradil to družinsko podjetje v eno največjih zasebnih trgovskih podjetij v Sloveniji.

Podjetje Jager je znano po svoji prisotnosti predvsem na podeželju, kjer ima več trgovin in centrov, ki ponujajo široko paleto izdelkov, od prehrambenih izdelkov, oblačil, gospodinjskih potrebščin, do tehnične opreme. Veriga je znana po svojih konkurenčnih cenah in osredotočenosti na lokalne skupnosti. Poleg prodaje izdelkov iz množične proizvodnje se trgovine Jager pogosto osredotočajo tudi na lokalne proizvajalce, kar prispeva k prepoznavnosti lokalnih izdelkov in podpiranju domačega gospodarstva.

Podjetje Jager se nenehno širi in posodablja svoje poslovanje, z namenom, da bi ostalo konkurenčno na zahtevnem slovenskem trgovskem trgu. V preteklih letih je podjetje odprlo več novih trgovin in razširilo svojo ponudbo, kar ga uvršča med pomembne akterje v slovenski trgovski industriji.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona YT

In medtem ko se mnoge regionalne pevke lahko zgledujejo le po njenem videzu in talentu, je Senida Hajdarpašić, bolj znana kot Senidah, v nekaj letih ustvarila kariero, o kateri lahko le sanjajo. Njenemu pojavu se ni mogel upreti niti eden najbolj znanih regionalnih izvajalcev Dino Merlin, ki je imel veliko željo s pevko posneti pesem Dođi. Senidah je nadaljevala z nizanjem rekordov, kar je pokazala z mega uspešnicami Mišići, Replay, 100% Behute, Fama, Balkanka, ‘Samo uživaj, ki štejejo več milijonov ogledov na glasbeni platformi YouTube.

View this post on Instagram

A post shared by Senidah (@senida_h)

Ta regionalna kantavtorica slovenskih in črnogorskih korenin je že večkrat komentirala, da ima rada ljudi in da se ne obremenjuje s fizičnimi lastnostmi, veliko pa je bilo ugibanj o njeni spolnosti. Na vprašanje, ali bi rada imela ženo in otroke, je Senidah nedavno odgovorila: “Če bo bog dal.”

“Sem srečna ženska. Delam, kar imam rada, vsak dan sem srečna, ko vstanem in se spomnim, da delam glasbo, da sem izpolnjena. Vse, o čemer sem sanjala, se je uresničilo, skoraj vse,” je povedala v oddaji Nešto drugačije. Senidah je v isti oddaji razkrila tudi, ali je kdaj imela intimno razmerje z žensko. “Zakaj to koga briga? Je tista punca gledala prejšnjo oddajo, kjer sem govoril o tem? Kaj, mogoče se je od takrat kaj spremenilo …? Saj veste kako … Daš, kar daš! Ljubezen je ljubezen! Jaz ne skrbim … Dam, kar zmorem,” je rekla v smehu.

Tomaž in Martin sta intervju, ki je trajal kar štiri ure, začela s kozarčkom: nazdravila sta z modro frankinjo, ki jo je pridelal Tomažev oče.

TREBNJE – „Sam zase vem, da si zaslužim izjemno pokojnino, ki je še nihče ni dobil v Sloveniji. Sam sebe tretiram, pa saj bodo rekli, da se hvalim, da sem po promociji številka ena v Sloveniji. Ne glede, da imamo Dončića, Dragića, Kopitarja, mene to ne zanima,“ je v intervju pri Tomažu Gorcu v svojem slogu povedal ultramaratonec Martin Strel, rojen v Mokronogu, 27 let je živel v Trebnjem.

Tomaž in Martin sta intervju, ki je trajal kar štiri ure, začela s kozarčkom: nazdravila sta z modro frankinjo, ki jo je pridelal Tomažev oče.

„Imamo Luko Dončića, ki pa zaenkrat ni naredil še nič. No bil pa je evropski prvak v košarki. Drugače pa v Ameriki, no ja bomo videli, kaj bo v novi sezoni, a ni naredil še nič. Je pa eden najbolj plačanih športnikov na svetu. Pa tudi ostale vrhunske športnike imamo. A moj film, to sem naredil za promocijo Slovenije, je šel v več kot 140 držav. Moj film, ki je zmagal tudi na največjem filmskem festivalu, je več kot olimpijska medalja!“ je še poudaril Martin v intervjuju, kjer govori odkrito tudi do odnosu do žensk, opiše tudi Brazilke, s katerimi se je njegova ekipa soočila, ko je plaval po Amazonki. Takrat je svoji ekipi izrecno prepovedal, da kdo kako Brazilko prime za rit…

Brez odobravanja

„Strel ima strašno samopodobo :on, pa spet on in on. To je že v redu. Da pa druge Slovenske športnike in njihove uspehe daje v nič, pa s tem samo pokaže, da ni ravno človek, ki bi bil vreden občudovanja in spoštovanja, vsaj zame ne. Mati narava mu je dala fizično moč, pri modrosti pa očitno ni bila radodarna,“ se na Strelove izjave glasi eden od komentarjev na Facebooku.

Vabljeni k ogledu intervjuja:

Pet svetovnih rekordov

69-letni Martin Strel ima za sabo ima že več odmevnih projektov, s katerimi je začel pred skoraj 30 leti. Leta 1992 je v 28 urah preplaval 105 kilometrov po Krki. Najbolj znan je po tem, da je preplaval Amazonko (5268 km), Jangcekjang (4003 km), Misisipi (3797 km), Donavo (3004 km) in Parano (1930 km). Je tudi nosilec petih Guinnessovih rekordov, nominiran za športnika sveta ter ekološko nagrado ecostep.

Film o Martinu

Strel je bil tema in zvezda celovečernega dokumentarca z naslovom Big River Man, ki ga je režiral priznani umetniški režiser John Maringouin. Film, ki je prejel nagrado “World Cinema Cinematography Award: Documentary” na filmskem festivalu Sundance leta 2009], je bil kritično hvaljen zaradi svoje mešanice komedije in drame. Film prikazuje Strelovo 3300 milj dolgo zgodovinsko plavanje Amazonke. Reka.  

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Tomaž Gorec