GORJANCI – Kdaj bodo Belokranjci končno dobili svojo “luknjo v svet”?

Vlada naj bi že pred časom ustavila vse ključne investicije v cestno in železniško infrastrukturo na jugovzhodu Slovenije. Prebivalci Bele krajine se počutijo spregledani, saj že desetletja čakajo na boljšo prometno povezanost z ostalo državo. Izjava Vide Čadoniš Špelič je dvignila veliko prahu.

Zakaj Bela krajina potrebuje predor pod Gorjanci?

Bela krajina, regija na skrajnem jugovzhodu Slovenije, je ena izmed infrastrukturno najbolj odmaknjenih regij v državi. Cestne in železniške povezave so zastarele, kar ovira gospodarski razvoj, otežuje dostop do delovnih mest in povečuje odseljevanje mladih. Simbolična “luknja pod Gorjanci”, ki jo omenja Vida Čadoniš Špelič, bi omogočila boljši dostop do Ljubljane in ostalih delov Slovenije.

Predor pod Gorjanci je bil sicer že večkrat predlagan, vendar so se načrti pogosto končali pri obljubah. Po podatkih Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) so bili nekateri predlogi uvrščeni v nacionalne strategije že leta 2006, vendar brez konkretnih izvedbenih rokov. Prebivalci Bele krajine se zato pogosto sprašujejo, ali sploh štejejo kot del Slovenije.

Vlada in poplave: So investicije res ustavljene?

Avgusta 2023 so Slovenijo prizadele uničujoče poplave, ki so povzročile škodo v višini več milijard evrov. Vlada je napovedala preusmeritev proračunskih sredstev za sanacijo prizadetih območij. Kot razlog za ustavitev infrastrukturnih projektov na jugovzhodu države navajajo prav poplave, vendar prebivalci regije dvomijo v te razlage. Po njihovem mnenju je jugovzhod države že pred poplavami dobival bistveno manj proračunskih sredstev v primerjavi z drugimi regijami.

Vida Čadoniš Špelič, ki je javno opozorila na težavo, je zapisala: “Vlada se izgovarja, da so vse investicije v ceste in železnico na JV države ustavljene zaradi poplav. Pa vemo, da nič ne delajo ne tam ne tu.” Izjava je bila objavljena na Twitterju 15. novembra 2024.

Vlada se izgovarja, da so se vse investicije v ceste in železnico na JV države ustavile zaradi poplav. Pa vemo da nič ne delajo ne tam ne tu. Upam, da bom dočakala tisto luknjo pod Gorjanci, da bi moji Belokranjci imeli okno v svet in v Slovenijo, kamor sodijo in ne na Hrvaško. pic.twitter.com/gbOk4FbMqU

— Vida Čadonič Špelič (@SpelicVida) November 15, 2024

Bela krajina – Okno v svet ali slepa ulica?

Razvoj infrastrukture je ključnega pomena za regije, ki so geografsko odmaknjene. Bela krajina je poleg prometnih težav soočena še s socialnimi in gospodarskimi izzivi. Statistični podatki kažejo, da se stopnja brezposelnosti v Beli krajini giblje nad državnim povprečjem, mladi pa pogosto odhajajo zaradi pomanjkanja priložnosti.

Za številne prebivalce je “luknja pod Gorjanci” več kot le infrastruktura. Predor bi pomenil simbolično in praktično odprtje regije, zmanjšal čas potovanja do Ljubljane in Maribora ter izboljšal logistične možnosti za lokalna podjetja. Povezava z osrednjo Slovenijo bi tudi zmanjšala odvisnost od hrvaškega trga, kar je v luči zaostrovanja geopolitičnih razmer še toliko pomembnejše.

Kakšne so alternative?

Nasprotniki predora pogosto poudarjajo visoke stroške gradnje, ki bi po ocenah lahko presegli 500 milijonov evrov. Analitiki pa opozarjajo, da bi dolgoročno zanemarjanje regije lahko imelo še višje gospodarske in socialne posledice. Kot začasna rešitev se predlaga posodobitev cest in železnic, vendar to ne bi popolnoma rešilo težav povezanih z izolacijo regije.

Brez konkretnih akcijskih načrtov tvega Bela krajina nadaljnje nazadovanje. Čeprav je vlada po poplavah obljubila prioriteto sanacije in pomoči, se prebivalci Bele krajine sprašujejo, kdaj bo napočil njihov čas. Opozorila, kot jih izpostavlja Vida Čadoniš Špelič, niso zgolj kritika vlade, ampak poziv k enakomernemu razvoju države.

Vir: X, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Statistični urad RS.

Novo mesto, 26. avgust 2024 – V osnovnih šolah Otočec in Dragotin Kette ter vrtčevski enoti Labod je Mestna občina Novo mesto v sodelovanju z izvajalcem gradbenih del Petrolom začela z vgradnjo sistemov centralnega prezračevanja z rekuperacijo. Dobrodošle investicije v vrednosti dobrega 1,8 milijona evrov je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo iz Načrta za okrevanje in odpornost sofinanciralo v vrednosti 1,5 milijona evrov. Nov sistem prezračevanja bo novomeškim otrokom omogočil svež in čist zrak v šolskem okolju v vseh letnih časih. Dela, ki so se začela med šolskimi počitnicami, bodo zaključena jeseni, ob njihovi izvedbi pa bosta vzgoja in pouk otrok potekala nemoteno.

Novomeška občina bo z izvedbo centralnega prezračevanja v treh stavbah za izobraževanje in predšolsko vzgojo poskrbela, da bodo v objekte kontinuirano dovajali svež zrak, ne da bi odpirali okna in s tem izgubljali toploto. S procesom bo izboljšana energetska učinkovitost stavb, z nadzorovano vlago, filtracijo zraka in znižano hrupnostjo pa bo bolj zdravju prijazno tudi okolje, v katerem otroci preživljajo dalj časa. Nov sistem prezračevanja z ločitvijo posameznih delov stavbe s prezračevalnimi conami kot zaželen učinek prinaša tudi otežitev širjenja virusov v zraku.

Poleg zagotavljanja boljše kakovosti zraka in energetske učinkovitosti pa je treba poudariti tudi pomemben vpliv na dobro počutje in kognitivne sposobnosti otrok. Raziskave namreč kažejo, da ustrezna kakovost zraka v zaprtih prostorih pozitivno vpliva na koncentracijo, učenje in splošno počutje otrok, kar je še posebej pomembno v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Prav tako bo nov sistem prezračevanja omogočil prilagajanje različnih nastavitev glede na specifične potrebe prostorov, kar bo zagotovilo optimalne pogoje za različne dejavnosti, od pouka do sprostitvenih aktivnosti.

Investicija v tako sodobne rešitve predstavlja dolgoročno zavezo Mestne občine Novo mesto k trajnostnemu razvoju, saj bodo zmanjšani tudi stroški ogrevanja in hlajenja. Hkrati pa občina z izvedbo tovrstnih projektov prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, kar je ključno za doseganje ciljev na področju boja proti podnebnim spremembam.

Zaradi takšnih projektov postaja Novo mesto zgled drugim občinam po Sloveniji pri uresničevanju trajnostnih in okolju prijaznih infrastrukturnih rešitev.

Vir: MO Novo mesto

Napisal: N. Z.