LJUBLJANA, 7. januar 2025 – Slovenija je že v prvih dneh novega leta presenetila mednarodne finančne trge z izdajo 30-letne obveznice v vrednosti ene milijarde evrov, s kuponsko obrestno mero 3,5 odstotka. Obveznica s tako dolgo ročnostjo je prva tovrstna izdaja v letošnjem letu na svetovni ravni – poteza, ki jo poznavalci vidijo kot premišljeno taktiko za izkoriščanje ugodnih razmer in velikega povpraševanja po dolgoročnih naložbah.

Zakaj ravno zdaj?
Začetek leta na finančnih trgih velja za “lov na priložnosti” – države pogosto pohitijo z izdajo dolžniških instrumentov, preden se poveča konkurenca. Slovenija ni izjema. Ministrstvo za finance je izdajo obveznice zaupalo priznanim mednarodnim igralcem: Deutsche Bank, Erste Group, Goldman Sachs, HSBC, JP Morgan in OTP banka Slovenija. V ponedeljek so bile priprave zaključene, v torek zjutraj so odprli knjigo naročil, že ob 13.40 pa so določili končni obseg izdaje.

A najzanimivejše šele prihaja – povpraševanje je doseglo kar 3,2 milijarde evrov, kar pomeni, da so investitorji želeli kupiti več kot trikratni obseg razpoložljivih obveznic. Ta številka priča o tem, da je Slovenija s svojo ponudbo zadela “v polno”.

Struktura vlagateljev: kdo zaupa Sloveniji?
Še bolj impresivna je raznovrstna struktura vlagateljev, ki razkriva globalni doseg Slovenije:

• Upravljavci skladov so z 55-odstotnim deležem igrali ključno vlogo. Zakaj? Upravljavci takšnih skladov iščejo stabilne in dolgoročne naložbe za zaščito vrednosti svojega kapitala.
• Zavarovalnice in pokojninski skladi (18 odstotkov) se osredotočajo na dolgoročne donose, ki jih bodo koristili upokojenci prihodnjih desetletij.
• Centralne banke in druge uradne institucije (17 odstotkov) predstavljajo varne sidrne vlagatelje.
• Banke so s 10 odstotki zagotovile svoj delež predvsem zaradi likvidnosti in stabilnosti tega finančnega instrumenta.

Kaj pa geografsko? Kar 39 odstotkov vlagateljev prihaja iz Združenega kraljestva, ki velja za globalno finančno središče z ostrim očesom za priložnosti. Nemčija, Avstrija in Švica so prispevale 25 odstotkov, kar ni presenetljivo, saj gre za države z močno povezavo z regijo. Nenavadno visoko zanimanje – 17 odstotkov vlagateljev – pa prihaja iz nordijskih držav, kjer je trend vlaganj v zelene in stabilne obveznice v vzponu.

In Slovenija sama? Le 2 odstotka obveznic je pristalo v rokah domačih vlagateljev. A to je razumljivo – domače institucije redkeje tekmujejo na mednarodnih dražbah, kjer so razmere hitro spreminjajoče in konkurenčne.

Zgodovina izdaje obveznic in učinek na gospodarstvo
To je prva izdaja 30-letne obveznice po letu 2020, ko je Slovenija še utrjevala svoj položaj po negotovosti pandemičnega leta. Dolgo ročnost obveznice pogosto označujejo kot “generacijski dolg” – instrument, ki presega meje posameznega mandata vlade in postavlja temelje za finančno prihodnost države. Toda z obrestno mero 3,5 odstotka država kljub dolgi dobi vračila zagotavlja stabilne pogoje financiranja.

Za primerjavo: leta 2020 je Slovenija z izdajo podobnih obveznic dosegla nižjo obrestno mero – okoli 1,5 odstotka. Današnji pogoji so nekoliko strožji, a še vedno ugodni, saj evropska centralna banka postopoma zateguje denarno politiko.

Kaj to pomeni za javne finance?
Izdaja 30-letne obveznice pomeni, da bo država imela dodatno finančno zaledje za projekte, ki so nujni za razvoj. Čeprav dolgovi vedno prinašajo določeno tveganje, slovenska fiskalna politika ostaja previdna – v letu 2025 ima možnost zadolžitve do 4,58 milijarde evrov, izdaja v višini ene milijarde je torej le delček načrtovanega zadolževanja.

Prihodnost?
Analitiki opozarjajo, da bodo ključni dejavniki za prihodnje zadolževanje predvsem globalne gospodarske razmere, geopolitične napetosti ter obrestne politike največjih centralnih bank. Vprašanje, ki se odpira, je: ali bo Slovenija lahko ohranila ugodne pogoje tudi v prihodnjih izdajah obveznic, ko bo konkurenca držav postala ostrejša?

Za zdaj pa je jasno eno – Slovenija je z letošnjim finančnim manevrom pokazala, da zna izkoristiti ugodne razmere na trgu ter ostaja pomemben igralec na mednarodnem finančnem parketu.

Napisal: E. K.

Vir: Ministrstvo za finance, Freepik

Septembra 2024 je Apple predstavil svojo najnovejšo serijo pametnih telefonov iPhone 16, ki vključuje napredne procesorje A18 in A18 Pro, izboljšane digitalne kamere ter večji, impresiven zaslon pri modelu Pro Max. Toda kljub tehnološkim izboljšavam se je eden največjih svetovnih tehnoloških gigantov znašel pred presenetljivo oviro – Indonezija je prepovedala prodajo nove serije iPhonov. Zakaj? Odgovor leži v kombinaciji lokalnih predpisov, finančnih zahtev in strateških odločitev Appla.

Indonezijski predpisi in pogoji: Od lokalnih komponent do proračunskih zahtev

Indonezijska vlada že nekaj časa zahteva, da mora vsaka elektronska naprava, ki se prodaja na njihovem trgu, vsebuje vsaj 40 % komponent, izdelanih lokalno. Gre za zakon, ki želi spodbuditi domačo industrijo in zmanjšati odvisnost od uvoza. Na žalost pa iPhone 16 te zahteve ne izpolnjuje, kar je povzročilo prepoved prodaje.

Poleg tega Indonezija zahteva od podjetij, kot je Apple, da prispevajo določen delež razvojnega kapitala v državni proračun. Apple je sprva ponudil preračunanih 9,5 milijona evrov, kar pa so oblasti zavrnile kot nezadostno. Tudi naslednja ponudba – 95 milijonov evrov – ni zadovoljila vlade, ki naj bi od Appla pričakovala kar 950 milijonov evrov naložbe, desetkrat več od začetne ponudbe. Indonezijski minister za industrijo je poudaril, da so tovrstni pogoji nujni za pravično razdelitev koristi globalnih poslov.

Primerjava s sosednjimi trgi

Indonezija ni osamljen primer, ko gre za zahteve po lokalni proizvodnji. Tudi Vietnam in Tajska imata stroge predpise, vendar so ti pogosto bolj fleksibilni in prilagojeni hitrejšemu privabljanju investicij. Ironično je, da je Apple v teh državah izvedel večje naložbe, kar je dodatno razburilo indonezijske oblasti. “Zakaj bi morala Indonezija sprejeti manj, ko pa vidimo, kaj Apple vlaga v sosednje države?” se je vprašal eden od lokalnih uradnikov.

Posledice za Apple in uporabnike

Indonezijski trg je z več kot 280 milijoni prebivalcev eden največjih v jugovzhodni Aziji. Prepoved prodaje iPhona 16 tako predstavlja ne le izgubljeno priložnost za Apple, ampak tudi potencialno povečanje zanimanja za lokalne ali kitajske znamke, kot sta Xiaomi in Oppo, ki že zdaj prevladujeta na tem trgu.

Apple se sooča z dilemo: Ali sprejeti pogoje in investirati skoraj milijardo evrov v lokalno proizvodnjo, ali pa tvegati, da bo izgubil enega izmed najhitreje rastočih trgov? V preteklosti je podjetje že odprlo razvojne centre in akademije v Indoneziji, kar pa očitno ni bilo dovolj, da bi zadovoljili aktualne zahteve.

Kako se bo Apple odzval?

Po poročilih naj bi Apple resno razmišljal o gradnji tovarne v Indoneziji, kjer bi proizvajali komponente za pametne telefone in druge naprave. To bi omogočilo skladnost z lokalnimi predpisi in ponovno odprtje trga za njihovo najnovejšo serijo. Hkrati pa bi ta poteza predstavljala pomemben signal konkurenčnim podjetjem, da Apple ne zanemarja regionalnih potreb.

Napisal: E. K.

Vir: X

V Občini Mokronog so začeli z ambicioznim projektom namestitve sončnih elektrarn na ključnih javnih zgradbah. Župan Franc Glušič je na svojem Facebook profilu objavil, da so dela že v polnem teku. Sončne elektrarne bodo nameščene na obeh osnovnih šolah, občinski stavbi in kulturnem domu, kar predstavlja pomemben korak k trajnostnemu razvoju in energetski neodvisnosti občine.

Zagon trajnostnega razvoja

Občina Mokronog je z namestitvijo sončnih elektrarn na javnih zgradbah storila velik korak k trajnostnemu razvoju. S tem projektom želijo zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, znižati stroške energije ter prispevati k ohranjanju okolja. Župan Glušič je poudaril, da je projekt finančno podprt s strani države, kar občini omogoča hitrejšo povrnitev investicije.

Eden izmed ključnih vprašanj, ki so ga občani postavili županu, je bilo, kako dolgo bo trajalo, da se bo investicija povrnila. Župan Glušič je na vprašanje odgovoril, da glede na visoko porabo električne energije v obeh šolah ter na dobro financiranje s strani države, pričakujejo, da se bo investicija povrnila v dveh do treh letih. Projekt je namreč skoraj 50 % financiran prek razpisa Ministrstva za okolje in prostor (MNVP), kar bistveno skrajšuje obdobje vračila investicije.

Ključne točke projekta

Sončne elektrarne bodo nameščene na naslednjih javnih zgradbah:

• Obe osnovni šoli v občini
• Občinska stavba
• Kulturni dom

Te lokacije so bile skrbno izbrane glede na njihove energetske potrebe in možnost optimalne izrabe sončne energije. S tem bodo občinske zgradbe postale skoraj energetsko neodvisne, kar bo dolgoročno prispevalo k zmanjšanju stroškov za električno energijo.

Namestitev sončnih elektrarn prinaša številne okoljske in ekonomske koristi. Poleg zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in zmanjšanja ogljičnega odtisa občine, bo projekt prispeval tudi k večji energetski varnosti in stabilnosti. Župan Glušič je izrazil upanje, da bo ta projekt služil kot zgled drugim občinam po Sloveniji in spodbudil širšo uporabo obnovljivih virov energije.

Objava župana Glušiča na Facebooku je prejela veliko pozitivnih odzivov. Občani so izrazili podporo projektu in pohvalili občinsko upravo za prizadevanja na področju trajnostnega razvoja.

Prihodnost obnovljivih virov v občini Mokronog

Župan Glušič je izrazil prepričanje, da je to le prvi korak v smeri večje uporabe obnovljivih virov energije v občini. V prihodnosti načrtujejo še več projektov, ki bodo pripomogli k večji energetski neodvisnosti in trajnostnemu razvoju. Uspešno izvajanje tovrstnih projektov bo občini omogočilo, da postane vodilna na področju trajnostne energije in okolju prijaznih praks.

Namestitev sončnih elektrarn na javnih zgradbah v občini Mokronog je pomemben korak k trajnostnemu razvoju in energetski neodvisnosti. Projekt, ki je skoraj polovično financiran prek državnega razpisa, bo omogočil hitro povrnitev investicije in dolgoročne koristi za občane. Župan Franc Glušič je izrazil zadovoljstvo nad napredkom in prepričanje, da bo ta projekt služil kot vzor drugim občinam po Sloveniji. Občani so projekt sprejeli z navdušenjem, kar dodatno potrjuje njegovo pomembnost in koristnost za skupnost.

V prihodnjih letih bo občina Mokronog zagotovo nadaljevala z inovativnimi projekti na področju obnovljivih virov energije, kar bo prispevalo k še bolj trajnostnemu in zelenemu razvoju regije.

Napisal: N. Z. Vir: Facebook