Ko pomislimo na Isaaca Newtona, si ga večina predstavlja kot briljantnega znanstvenika, ki je formuliral zakone gibanja, gravitacije in optike. A za fasado racionalnosti in natančnosti se skriva manj znan, a nič manj fascinanten vidik njegovega življenja – Newton kot predan biblijski učenjak. V svojih obsežnih študijah je poskušal razvozlati preroške zapise Svetega pisma in, presenetljivo, prišel do konkretnega datuma, ko naj bi se zgodilo nekaj velikega: leto 2060.

Newton kot biblijski interpret

Isaac Newton je bil globoko veren mož, prepričan, da so preroške besede v Svetem pismu zakodirane zgodovinske in prihodnje resnice. Verjel je, da je Bog “kronist zgodovine, ki vidi začetek in konec vsega časa”. Newton je bil prepričan, da so besede prerokov ključ do razumevanja prihodnosti človeštva, če jih le znamo pravilno razložiti.

Pri razvozlavanju teh besedil se je oprl na matematične izračune – aritmetične operacije, ki bi jih lahko izvedel že otrok, a z globokimi teološkimi in zgodovinskimi implikacijami. Na podlagi različnih obdobij, omenjenih v preroških zapisih, je izračunal, da bo leto 2060 leto preobrata.

Konec sveta ali začetek novega?

Newtonova napoved ne obljublja apokalipse v klasičnem smislu. Snobelen, direktor Newton Project Canada, poudarja, da Newton leto 2060 ni videl kot popolno uničenje sveta, temveč kot prelomnico. “To bo konec stare dobe in začetek nove, kjer bo Božje kraljestvo na Zemlji vladalo v miru in harmoniji,” je razlagal Snobelen.

Newton je bil prepričan, da bo ta nova doba prinesla čas miru, ko bodo ljudje svoje kopja zamenjali za srpe, narodi pa ne bodo več dvigovali orožja drug proti drugemu. Njegova vizija ni bila pesimistična – ravno nasprotno, polna je bila upanja in optimizma glede prihodnosti človeštva.

Leto 2060: opozorila in upanje

Newton je bil kljub optimistični viziji nove dobe prepričan, da do leta 2060 svet čaka težko obdobje – vojne, naravne nesreče in družbeni nemiri. To prehodno obdobje naj bi prečistilo človeštvo in ga pripravilo na prihod Kristusa, ki naj bi ustanovil kraljestvo pravičnosti in miru.

Njegova opozorila so bila prepojena z občutkom resnosti, vendar nikoli z obupom. Za Newtona je bil vsak konec tudi nov začetek – preobrazba, ki je človeštvu omogočila, da iz kaosa najde pot do harmonije.

Kako resno jemati Newtonovo napoved?

Čeprav se Newtonova napoved o letu 2060 sliši mistično, jo je treba razumeti v kontekstu njegovega časa. V 17. stoletju je bila znanost tesno prepletena z vero, in Newton ni videl nasprotja med obema. Njegov pristop je bil enkraten – združeval je matematično preciznost z duhovnim iskanjem.

Pomembno je poudariti, da Newton sam ni trdil, da bo leto 2060 absolutni konec sveta. Videti ga je treba kot zgodovinski okvir, simbolično prelomnico, ki človeštvo vodi k refleksiji o svoji poti.

Kaj pomeni leto 2060 danes?

Današnji svet, s svojimi krizami, kot so podnebne spremembe, vojne in družbena neenakost, bi Newton morda videl kot del procesa, ki vodi k preobrazbi. Ali bo leto 2060 res prelomno, bo pokazal čas. A ne glede na to, ali verjamemo v Newtonovo preroštvo ali ne, nas njegova napoved spodbuja, da razmislimo o svojem odnosu do sveta in drug drugega.

Isaac Newton nas s svojimi preroškimi napovedmi spominja, da je prihodnost vedno odprta za interpretacijo, da so konec in začetek pogosto dve plati istega kovanca. Ali bo leto 2060 prineslo prelomnico, kot je verjel Newton, ali bo zgolj še eno leto v dolgi človeški zgodovini, ostaja vprašanje, na katerega lahko odgovori le čas.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Imate občutek, da so vse te napovedi konca sveta postale le še novodobne fantazije, ki jih je lažje zavreči kot resno obravnavati? No, Isaac Newton, znan predvsem po svojih izjemnih znanstvenih dosežkih, je imel zelo drugačno mnenje o tem. Medtem ko je večina ljudi njegov prispevek v fiziki jemala za temelj moderne znanosti, je v resnici imel še nekaj drugih prepričanj, ki so presegala zgolj izračune gravitacije. In eden od teh “izračunov” je bil prav datum konca sveta.

Seveda bi bila takšna napoved lahko ena od mnogih “apokaliptičnih” teorij, vendar Newtonovo mnenje temelji na nečem veliko globljem – njegovi veri in, nenazadnje, preučevanju Svetega pisma, kar je v njegovih časih predstavljalo osrednji element svetovnega razumevanja. In ko je nekdo, kot je bil Newton, trdil, da ve, kdaj se bo zgodil konec sveta, mu je bilo morda težko zanikati, ali ne?

Newton in svetopisemske prerokbe: Poiskal je začetek in konec

Znanstvenik je verjel, da so svetopisemske prerokbe in “Božja razodetja” v resnici pisana zgodovina tega, kar šele prihaja. Seveda, to ni bila zgolj teorija, temveč kombinacija religioznega in znanstvenega iskanja. S svojimi izračuni, ki so se zdele precej preproste (tudi za današnji dan), je Newton prišel do zaključka, da datum konca sveta nastopi leta 2060. Mnogi bi se morda zgražali, saj se ti napovedi zdijo precej nejasne in celo mistične, vendar je za Newtona to predstavljalo konec stare dobe in začetek nečesa novega, ne nujno katastrofalnega, temveč preobrazbenega.

2060: Konec starega sveta, začetek novega

Zanimivo je, da Newton ni pričakoval popolnega uničenja sveta. Namesto tega je menil, da bo leta 2060 prišlo do “novih začetkov”. To je bil “konec starega sveta” in nastop božanskega kraljestva na Zemlji, ki bi prineslo mir, blaginjo in spremenilo človeštvo. Na njegovem seznamu je bila vizija časov, ko bo Kristus prišel, vzpostavil Božje kraljestvo, in takrat bi ljudje “prekovali svoje meče v pluge in svoje sulice v srpe”. Zveni skoraj kot utopična prihodnost, kajne? A kaj to pomeni za današnji čas?

Kaj so Newtonove vizije pomenile za takratno človeštvo?

Newton je verjel, da bodo skozi različne svetovne vojne in kataklizme človeštvo preizkusili temni časi, vendar ti izzivi ne bodo pomenili uničenja, temveč prehod v novo obdobje. Skozi številne verske simbole in prerokbe je razbral, da bo to obdobje prineslo čas miru, v katerem bodo ljudje izkoristili svoje resnične sposobnosti za gradnjo boljše prihodnosti.

Ali se bo datum 2060 uresničil?

Ali so Newtonove napovedi le fantazija ali morda resničnost, ki čaka, da bo prišla? Teorij o “konceh sveta” je bilo že mnogo, a Newtonova napoved ostaja ena najzanimivejših, saj je temeljila na arhajični kombinaciji vere in znanosti. In čeprav so njegovi izračuni danes precej težavni za interpretacijo, bo minilo še 36 let, preden bomo vedeli, ali ima ta datum še vedno pomemben pomen.

Zakaj je to pomembno za danes?

Kaj lahko danes kot skupnost naredimo s tem znanjem? Ali je konec sveta nekaj, česar se moramo bati ali morda le simbolična preobrazba, ki bo prinesla nov začetek? Se bomo pripravljali na konec ali na transformacijo? Odgovori na ta vprašanja so vsekakor odprti, vendar moramo priznati, da Newtonove napovedi, pa naj bodo še tako nenavadne, v nas vzbujajo misli, ki sežejo daleč za meje zgolj znanstvenih teoretičnih raziskav.

Napisal: E. K.