Ste vedeli, zakaj toliko ljudi čez dan ne je in ne pije? To je razlog
Danes, 28. februarja 2025, se z zahodom sonca začenja sveti mesec ramazan, ki bo trajal do 29. marca. Muslimani po vsem svetu, vključno s Slovenijo, bodo v tem obdobju poglabljali svojo duhovnost, se postili in krepili medsebojno solidarnost.
Ramazan: Mesec duhovnosti in solidarnosti
Ramazan je deveti mesec islamskega koledarja in velja za najpomembnejši čas v letu za muslimane. V tem obdobju se verniki od zore do sončnega zahoda vzdržijo hrane, pijače in drugih telesnih užitkov. Post ni le fizično odrekanje, temveč tudi priložnost za duhovno očiščenje, krepitev potrpežljivosti ter izražanje hvaležnosti. Kot poudarja Islamska skupnost v Sloveniji, je ramazan čas, ko verniki poglobijo svojo duhovnost, razvijajo disciplino in se zavestno posvečajo sočutju ter pomoči drugim.
Začetek in trajanje ramazana 2025 v Sloveniji
Po koledarju Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji se ramazan letos začne danes, 28. februarja 2025, s sončnim zahodom, prvi dan posta pa je v soboto, 1. marca 2025. Post bo trajal 29 dni, zaključil pa se bo 29. marca s sončnim zahodom. Prvi dan ramazanskega bajrama, praznika, ki označuje konec posta, bo v nedeljo, 30. marca 2025.
Post med ramazanom presega zgolj telesno vzdržnost. Je pot k duhovnemu čiščenju, krepitvi potrpežljivosti in dviganju zavesti o pomembnosti skromnosti ter hvaležnosti. V tem mesecu verniki pogosto razmišljajo o pomenu solidarnosti, saj jih izkušnja odpovedovanja vodi k globljemu razumevanju stisk tistih, ki se vsakodnevno soočajo s pomanjkanjem. Zato je ramazan tudi čas intenzivne dobrodelnosti in povezanosti skupnosti.
Dogajanje v Sloveniji med ramazanom
V Sloveniji bo ramazan obeležen s številnimi dogodki in skupnimi molitvami. Skupne večerne molitve bodo potekale v 18 lokalnih odborih Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, najbolj obiskan pa bo zagotovo Muslimanski kulturni center v Ljubljani. Poleg tega so na voljo ramazanski molitveni urniki (vaktije) za različna mesta, ki jih lahko verniki prenesejo s spletne strani Islamske skupnosti.
Predsednica Republike Slovenije izreka podporo
Ob začetku ramazana je predsednica Republike Slovenije, Nataša Pirc Musar, izrazila podporo muslimanski skupnosti. V svoji izjavi je poudarila pomen notranjega miru, duhovne rasti in topline v krogu družine ter skupnosti. Njene besede odražajo spoštovanje do verske raznolikosti in poudarjajo vrednote sožitja ter medsebojnega razumevanja v slovenski družbi.
Letošnji ramazan v Sloveniji poudarja solidarnost kot osrednjo temo. Verniki so pozvani, da se povežejo z lokalnimi skupnostmi, pomagajo tistim v stiski in prispevajo k dobrodelnim dejavnostim. Ta poudarek na solidarnosti je še posebej pomemben v času globalnih izzivov, saj spodbuja enotnost in medsebojno podporo.
Ramazan 2025 v Sloveniji ni le čas posta, temveč tudi obdobje poglobljene duhovnosti, solidarnosti in skupnostnega povezovanja. Skozi različne dejavnosti in dogodke muslimanska skupnost prispeva k bogastvu kulturne raznolikosti v državi ter spodbuja vrednote sožitja, razumevanja in medsebojne podpore.
Pripravil: N. Z.
Vir: FB, www
V porodnišnici muslimanki dali svinjino, njen mož se znesel nad osebjem; “A v Dubaju bodo zame pršut stregli?!” sprašuje Slovenka
MARIBOR – Incident v mariborski porodnišnici je dvignil veliko prahu, ko je muslimanska porodnica prejela obrok, ki je vseboval svinjino, njen mož pa je, domnevno razburjen, povzročal napetosti na oddelku. A vprašanje, ki ga odpira ta dogodek, sega globlje: kje so meje prilagajanja večinske družbe različnim kulturam?
Nesporazum ali nekaj več?
Mariborska porodnišnica je pojasnila, da je šlo za človeško napako, ko so muslimanski porodnici postregli svinjino, kar je v njeni kulturi in veri strogo prepovedano. Mož porodnice je, menda ogorčen nad situacijo, »ustrahoval celoten oddelek«, kar so navedli nekateri viri. Čeprav je vodstvo porodnišnice obžalovalo dogodek in obljubilo ukrepe, se je med prebivalstvom vnela razprava – kdo nosi odgovornost za takšno napako? Bolnišnica? Sistem? Ali morda kultura, ki vse bolj spodbuja prilagoditve na račun večinskega prebivalstva?
Slovenija – krščanska dežela z multikulturnim srcem?
Slovenija ima dolgo zgodovino krščanske tradicije, ki je prepletena z vrednotami, kot so gostoljubnost, solidarnost in spoštovanje bližnjega. Vendar se zdi, da ti temelji vedno znova prihajajo v konflikt z novimi, multikulturnimi zahtevami. Je to res gostoljubnost ali je to že samoodpovedovanje? Nekateri trdijo, da bi morala večinska družba postavljati jasne meje, drugi pa opozarjajo, da ravno ta fleksibilnost kaže moč in odprtost naše kulture. Kakorkoli že – ali smo pripravljeni na tovrstne incidente in kako jih rešujemo?
O kulturnih kompromisih
Postregli so svinjino. Napaka? Da. Velika napaka? Tudi. Toda ali je treba zaradi tega »ustrahovati« celoten oddelek? Ali ni v takšnih situacijah pričakovati določene mere potrpežljivosti z obeh strani? Slovensko zdravstveno osebje – kot marsikatero drugo v Evropi – že tako deluje v razmerah kadrovskih in finančnih omejitev. Dodajmo temu še zahteve po poznavanju verskih praks, prehranskih omejitev in kulturnih specifik, pa postane jasno, da smo tik pred kolapsom sistema, ki ne more več slediti vsem pričakovanjem.
A ne gre zgolj za »poznavanje praks«. Kako daleč bi morali iti v teh prilagoditvah? Bi moral zdravstveni sistem zdaj imeti ločene jedilnike za vsako versko skupino? Halal za muslimane, košer za Jude, veganske obroke za okoljske aktiviste in brezglutenske menije za vse, ki sledijo modnim trendom?
Kaj pravi večinsko prebivalstvo?
Na družbenih omrežjih se je razvnela razprava, polna čustvenih izlivov in zbadljivih komentarjev. Nekdo je cinično zapisal: »Če jaz pridem v bolnišnico v Dubaju, se bodo zame potrudili postreči pršut?« Drugi so bolj sočutni: »To je le še en primer, kako se pri nas ne znamo ustrezno pripraviti na potrebe priseljencev.« Ta polarizacija mnenj kaže, da Slovenija kljub svoji zgodovinski odprtosti očitno ni povsem pripravljena na izzive globalizacije in integracije.
Kje je rešitev?
Lahko bi rekli, da je rešitev enostavna: boljše izobraževanje osebja, jasnejši protokoli, bolj premišljena organizacija prehrane. Toda ali je res tako preprosto? Multikulturnost zahteva nenehne prilagoditve – in ne le enostranske. Enako kot si muslimanska porodnica zasluži obrok brez svinjine, si tudi zdravstveno osebje zasluži spoštovanje in razumevanje, da v hektičnem okolju niso nezmotljivi. Če sta obe strani pripravljeni na dialog, je mogoče najti skupno pot. A to terja čas, sredstva in – predvsem – voljo.
Dogodek v Mariboru razkriva nekaj globljega: zdravstveni sistem postaja talec kulturnih kompromisov. Slovenski zdravniki in medicinske sestre že dolgo bijejo boj z omejitvami – premalo kadra, preveč pacientov, premalo časa. Zdaj pa morajo ob tem postajati še antropologi, kulturni mediatorji in prehranski svetovalci. In kaj dobijo v zameno? Ne vedno hvaležnost.
Morda pa bi bil čas, da tudi drugi – ne samo večinska družba – pomislijo, kako se lahko prilagodijo. Slovenija je, navsezadnje, majhna država s skromnimi sredstvi. Če ne bomo pazljivi, bomo kmalu v situaciji, kjer niti večina niti manjšine ne bodo zadovoljne – vsi bomo le še utrujeni od nenehnih pričakovanj.
Mariborski primer s svinjino je bil nesrečen in morda celo nesprejemljiv, vendar odpira širšo razpravo o tem, kje so meje prilagajanja in kako uskladiti različne kulturne poglede v majhni državi, ki si želi ostati odprta, a hkrati zaščititi svojo identiteto. Morda je čas, da nehamo gledati le, kaj lahko damo – in začnemo razmišljati, kaj lahko dobimo v zameno.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www, Freepik
Cerkva vedno manj, mošeje pa rastejo kot gobe po dežju? Slovenija postaja islamska država?
Religijske novogradnje v Evropi: Kaj se gradi in kdo plačuje?
V Evropi se zadnjih pet let v religijskem prostoru pojavljajo zanimive razlike v gradnji novih verskih objektov. Medtem ko število katoliških cerkva stagnira ali celo upada, opazimo trend naraščajoče gradnje islamskih mošej. Ta pojav odraža demografske in kulturne spremembe, ki oblikujejo sodobno evropsko družbo, in odpira vprašanja o virih financiranja ter vplivu teh sprememb na širše družbeno okolje.
Gradnja katoliških cerkva: Tradicija z omejitvami
Na področju katoliških cerkva v Evropi so v zadnjem desetletju vidne predvsem stagnacija in zapiranje. Katoliška Cerkev se sooča z upadom duhovnikov in zmanjšanjem števila vernikov, kar zmanjšuje potrebo po gradnji novih cerkva. Poročilo iz leta 2022 kaže, da število katoliških cerkva v nekaterih evropskih državah upada, saj jih preurejajo v kulturne ali celo komercialne objekte. Za Evropo, kjer sta sekularizacija in nizka stopnja obiska cerkva v porastu, ta trend ni presenetljiv. Bo krščanska vera izumrla?
V Sloveniji je situacija podobna. Število cerkva ostaja skoraj nespremenjeno, kar pomeni, da se v zadnjih letih ni zgodila nobena večja gradnja novih katoliških objektov. Zadnji podatki kažejo, da je v Sloveniji okoli 2.901 cerkva in kapel, pri čemer so cerkve finančno odvisne predvsem od donacij vernikov, medtem ko imajo v nekaterih primerih dostop do sredstev za obnovo kulturne dediščine (poroča Družina).
Islamske mošeje: Povečano povpraševanje in financiranje iz tujine
Na drugi strani vidimo vzpon islamskih objektov po Evropi. Povečanje števila muslimanskih priseljencev in naravna rast muslimanskega prebivalstva v zadnjih desetletjih povzročata povečan pritisk na gradnjo novih mošej, ki zadostijo potrebam vernikov. Eden najbolj opaznih primerov je odprtje velike mošeje v Kölnu leta 2018, ki velja za eno največjih v Evropi (poroča Delo). V primerih, kot je ta, je financiranje pogosto prišlo iz kombinacije lokalnih donacij in sredstev iz držav, kot je Katar. Katar je bil v zadnjih letih znan po svojih obsežnih donacijah za gradnjo mošej po Evropi, kar mnogi kritiki vidijo kot obliko kulturne vplivnosti v evropskem prostoru (Nova24TV).
Tudi v Sloveniji je ta trend opazen. Prva večja mošeja, Islamski versko-kulturni center v Ljubljani, je bila odprta leta 2020 in predstavlja edini večji islamski objekt v Sloveniji. Njena gradnja je bila financirana pretežno s sredstvi iz Katarja, kar je v določenih krogih sprožilo vprašanja o vplivu tujih držav na slovensko družbo (Nova24TV).
Kdo plačuje za gradnjo verskih objektov?
Pri vprašanju financiranja verskih objektov se kažejo očitne razlike med katoliškimi in islamskimi objekti. Katoliška Cerkev v Evropi se zanaša na donacije vernikov in sredstva lokalnih škofij, včasih pa so vključena tudi javna sredstva za zaščito kulturne dediščine. Nasprotno pa gradnja mošej pogosto vključuje donacije iz držav z močno muslimansko večino, kot so Katar, Savdska Arabija in druge. Ta sredstva včasih vzbujajo dvome glede tujih vplivov, zlasti ko gre za financiranje projektov v srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah, kjer se kultura pogosto tesno prepleta z religijo.
Družbene in kulturne posledice verske gradnje
Širitev islamskih objektov v Evropi, zlasti tam, kjer se muslimansko prebivalstvo povečuje, pogosto prinaša nova kulturna vprašanja. Katoliška Cerkev v Evropi, tradicionalna večinska religija, se sooča z izzivi sekularizacije in zmanjšanja prisotnosti vernikov, medtem ko islamska skupnost postaja vse bolj prisotna in aktivna pri gradnji svojih verskih objektov.
V nekaterih državah, kjer se gradi več islamskih objektov, to odpira vprašanja integracije, kulturnih sprememb in vpliva tujih držav. Gradnja velike mošeje v Kölnu je, na primer, sprožila različna mnenja o vplivu Katarja kot glavnega finančnega pokrovitelja. Podobne razprave potekajo v Sloveniji, kjer financiranje Islamskega versko-kulturnega centra ni bilo le logističen, temveč tudi političen izziv.
Končno vprašanje: Kakšna je prihodnost verske gradnje v Evropi?
Ob upoštevanju trendov zadnjih petih let lahko predvidimo, da se bo število novih katoliških objektov v Evropi verjetno še naprej zmanjševalo zaradi zmanjševanja števila vernikov. Nasprotno pa lahko pričakujemo nadaljnjo gradnjo islamskih objektov, saj se muslimanska skupnost širi in si želi zagotavljati prostor za bogoslužje.
Ob tem pa ostaja vprašanje, kakšen vpliv ima financiranje verskih objektov iz tujine. Ali so ta sredstva zgolj simbol verske podpore, ali morda odražajo širše geopolitične interese? Dejstvo je, da se verska krajina Evrope spreminja in da bodo potrebne nove razprave o tem, kako naj Evropa pristopi k vprašanju gradnje in financiranja verskih objektov.
Na koncu tako ostaja vse manj prostora za katoliške cerkve in vse več prostora za islamske mošeje, kar je morda neizogiben odraz sodobne demografije.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
“Zastonj kosila ni,” financiranje džamij iz strani Katarja komentirajo mnogi
Islamizacija ali širjenje vere? Katarjevo financiranje džamij v Evropi sproža diskusije
LJUBLJANA – Zakaj Katar vlaga v gradnjo islamskih verskih objektov po Evropi, vključno s Slovenijo? Nedavni dokumentarec trdi, da so katarske donacije del širšega načrta širjenja vpliva in ideologije, pri čemer naj bi se spodbujale radikalne oblike islama. Po eni strani je torej prisoten strah pred islamizacijo, po drugi strani pa zagovorniki poudarjajo pomen verske svobode in potrebe muslimanskih skupnosti po ustrezni infrastrukturi.
Katarjevo “velikodušno” financiranje
Katarjeva vlada že leta financira gradnjo islamskih kulturnih centrov in džamij po celotnem evropskem kontinentu, kar se pogosto predstavlja kot pomoč lokalnim muslimanskim skupnostim pri zagotavljanju prostorov za obrede in kulturne dejavnosti. Toda mnogi opažajo, da so katarske donacije vse prej kot altruistične. Nekateri kritiki celo pravijo, da gre za prikrito obliko kulturnega vpliva, s katerim Katar krepi svojo moč in širi določene verske ideje. Dokumentarec, ki je sprožil val odzivov, je razkril povezave med določenimi katarskimi organizacijami in skrajnimi islamskimi skupinami po Evropi, pri čemer naj bi bile tudi donacije v Sloveniji del širše strategije. Te trditve so bile izpostavljene v različnih člankih, vključno s tistim na demokracija.si.
Islamski center v Ljubljani: lokalni primer
V Sloveniji je izgradnja Islamskega kulturnega centra v Ljubljani trajala desetletja, dokler ni projekt pred leti pospešila “velikodušna” katarska donacija v višini več kot 15 milijonov evrov. Center je bil dokončan leta 2020, njegova naloga pa je, kot trdi islamska skupnost, ponujati prostor za kulturne in verske dejavnosti muslimanov v Sloveniji. Kljub temu pa kritiki poudarjajo, da “zastonj kosila ni” in se sprašujejo, ali je za donacijami resnično samo dobrodelnost ali pa morda tudi politična agenda. Branko Grims, poslanec v državnem zboru, je ob tem na Twitterju zapisal: “Zastonj kosila ni!” ter opozoril na nevarnosti, povezane s tovrstnimi donacijami (poroča demokracija.si).
Radikalizacija ali verska svoboda?
V osrčju razprav o Katarjevem financiranju džamij se pojavljata dve glavni vprašanji: Ali gre za podporo verski svobodi ali pa za širjenje radikalne ideologije? Zagovorniki izgradnje verskih objektov trdijo, da je verska svoboda osnovna pravica in da je islamski kulturni center v Ljubljani pravzaprav rezultat dolgoletnih prizadevanj lokalne muslimanske skupnosti. Po njihovem mnenju je Katarjev prispevek zgolj pomoč pri doseganju tega cilja. Kritiki pa nasprotno opozarjajo, da Katar ne financira zgolj verskih objektov, temveč s tem tudi vpliva na izobraževanje in širjenje določenih islamskih interpretacij, ki naj bi bile bolj radikalno usmerjene.
Dejstvo je, da Katar preko svojih investicij in donacij pridobiva določen vpliv v Evropi. Tudi v Sloveniji, kjer je Islamski kulturni center postal pomemben simbol verske raznolikosti, so očitki o politizaciji in morebitnem vplivu tujine pogosti. Čeprav je težko dokazati neposredno povezavo med katarskimi donacijami in širjenjem radikalne ideologije, ostaja vprašanje, ali gre res zgolj za dobrodelnost ali pa morda tudi za subtilno širjenje vpliva.
Kritike in pomisleki
Branko Grims ni edini, ki opozarja na potencialne nevarnosti. Evropski strokovnjaki za varnost redno poudarjajo, da je treba biti previden pri sprejemanju donacij iz tujine, še posebej ko gre za države, kot je Katar, ki imajo bogato zgodovino podpore določenim islamskim tokovom (poroča Daily Mail). Kljub temu zagovorniki islamskega centra v Ljubljani trdijo, da so vse aktivnosti v skladu z evropskimi normami o verski svobodi in transparentnosti financiranja.
Na koncu ostaja odprto vprašanje: ali Katar s svojo “velikodušnostjo” zgolj podpira versko prakso ali pa gre za del širše strategije vplivanja na evropsko družbo? Resnica verjetno leži nekje vmes, vendar je pomembno, da se tovrstne teme obravnavajo s kritično distanco in s pozornostjo na dejstva.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X, FB
V Indiji začeli z rušenjem mošej! Muslimani so na nogah
GUJARAT – VELIKA AKCIJA RUŠENJA MOŠEJ IN DRUGIH VERSKIH OBJEKTOV
V zadnjih tednih se v Indiji dogajajo obsežne akcije rušenja, ki so sprožile veliko polemik, zlasti zaradi njihovega vpliva na muslimansko skupnost. Indijska vlada je sprožila rušenje več verskih objektov, vključno z mošejami in dargami, ki so bile po mnenju oblasti zgrajene brez dovoljenj in na nezakonito zasedenih zemljiščih.
Rušenje okoli Somnatha
Ena izmed največjih akcij se je odvila v bližini znamenitega templja Somnath v indijski zvezni državi Gujarat. Oblasti so z buldožerji odstranile devet nezakonito zgrajenih objektov, vključno z mošejami, svetišči in sobami, ki so jih uporabljali romarji. Po uradnih podatkih je bilo očiščenih 15 hektarjev zemlje, vredne kar 60 milijonov evrov. Akcija je bila del širšega projekta razvoja območja okoli templja, ki naj bi okrepil verski in kulturni pomen tega območja.
Pomemben cilj akcije je bilo sprostiti prostor za prihodnji razvoj, ki vključuje boljše infrastrukture in olajšanje dostopa za romarje, ki vsako leto obiščejo Somnath. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo rušenje izvedeno na podlagi več let trajajočih pravnih postopkov in sodnih odločb, ki so potrdile nezakonitost objektov.
Reakcije muslimanske skupnosti
Kljub zagotovilom oblasti, da je bilo vse izvedeno zakonito, muslimanska skupnost ostro nasprotuje rušenjem. Po njihovih navedbah so bila nekatera porušena svetišča stara več stoletij, vključno s Haji Mangrol Dargah, Shah Silar Dargah in Garib Shah Dargah. Ti objekti so imeli velik verski pomen in so bili pomembni za lokalno muslimansko prebivalstvo. Predstavniki muslimanske skupnosti so opozorili, da so nekatere izmed teh zgradb že leta 1924 zapisane v zemljiških knjigah.
Poleg tega so predstavniki manjšin izpostavili, da je rušenje potekalo kljub temu, da so bili nekateri primeri še vedno v obravnavi na sodiščih, kar po njihovem mnenju kaže na nepravično in diskriminatorno obravnavo manjšinskih skupin. Komite za koordinacijo manjšin v Gujaratu je po rušenjih pisal predsedniku vlade Bhupendri Patelu, kjer so zahtevali pravico za muslimansko skupnost in pojasnilo o zakonitosti rušenja.
Politično ozadje
Indija se v zadnjih letih sooča z vedno večjimi napetostmi med različnimi verskimi skupnostmi, zlasti med hindujci in muslimani. Rušenje mošej in drugih islamskih verskih objektov se vse pogosteje povezuje s političnimi potezami trenutne vlade, ki jo vodi Narenda Modi in njegova hinduistična stranka BJP (Bharatiya Janata Party). Kritiki trdijo, da so takšni ukrepi namenjeni marginalizaciji muslimanske skupnosti in utrjevanju politične moči vladajoče stranke.
Organizacije za človekove pravice, kot je Amnesty International, so ostro obsodile rušenje in opozorile, da gre za širši trend v Indiji, kjer se buldožerji vse pogosteje uporabljajo za rušenje nepremičnin, ki pripadajo marginaliziranim skupinam. Prav tako so poudarili, da se tovrstna dejanja vse bolj uporabljajo kot orodje za politične cilje in zastraševanje manjšinskih skupin.
Mednarodni odzivi in širši vplivi
Dogajanje v Indiji je vzbudilo pozornost mednarodnih opazovalcev. Mednarodne organizacije in tuje vlade so že izrazile zaskrbljenost nad povečevanjem verskih napetosti in zatiranjem manjšin v Indiji. Tovrstne akcije lahko vplivajo na indijske mednarodne odnose, zlasti z muslimanskimi državami, s katerimi ima sicer Indija tradicionalno dobre gospodarske in diplomatske vezi.
Čeprav se tovrstne akcije neposredno ne dotikajo Slovenije, pa izpostavljajo pomembno vprašanje človekovih pravic in verske svobode, ki je ključnega pomena za svetovno skupnost. Rušenje verskih objektov ne glede na pravne razloge sproža vprašanja o tem, kako ravnati z občutljivimi vprašanji vere in manjšin v večinsko hindujski državi, kot je Indija.
V Sloveniji so se podobne situacije, čeprav v manjšem obsegu, že pojavile v preteklosti, ko je šlo za konflikte med različnimi verskimi skupnostmi glede rabe prostora. Primeri iz Indije tako lahko služijo kot opomnik, da je potrebno skrbno in pravično ravnanje z vsemi skupinami, ne glede na njihovo velikost ali moč.
Rušenje mošej in drugih verskih objektov v Indiji je del širše strategije, ki jo izvaja trenutna vlada, da bi ponovno vzpostavila nadzor nad nezakonito zasedenimi zemljišči. Kritiki pa opozarjajo, da je to hkrati tudi orodje za zatiranje manjšin in utrjevanje politične moči. Medtem ko indijska vlada zagovarja svoje ukrepe s pravnimi utemeljitvami, ostaja vprašanje, ali je način izvajanja teh akcij res v skladu z načeli pravičnosti in enakosti.
Napisal: N. Z.
Vir: X
