LJUBLJANA – FBI predstavil obremenilne dokaze proti Iračanu, osumljenemu povezav z Islamsko državo. Rašid Aziz, 42-letni iraški državljan in nekdanji kuhar v Sloveniji, je osumljen sodelovanja z Islamsko državo, kar so ameriške oblasti podkrepile z dokazi, predloženimi slovenskemu sodišču. Njegov primer izpostavlja pomanjkljivosti v azilnem sistemu ter odpira vprašanja o varnostnih tveganjih v Sloveniji.

Kdo je Rašid Aziz?

Rašid Aziz je v Slovenijo prišel leta 2019, po tem ko je že več let potoval po Evropi. Trdil je, da je žrtev vojne in potrebuje zdravljenje zaradi poškodbe črevesja in noge. Kljub temu so oblasti odkrile, da je bil v preteklosti aktiven član Islamske države, kar dokazujejo fotografije, finančni transferji in druge sledi, ki jih je predložil FBI. Po poročanju slovenskih medijev naj bi imel ključno vlogo pri logistični podpori organizacije, saj je bil povezan z njenimi financami in skrbjo za člane. (poroča Dnevnik.)

FBI pomagal prijeti kuharja v Ljubljani.
Prejšnji poklic: mesar v ISIS-u
Hobi: refugee na zdravljenju v EU
😵‍💫😵‍💫😵‍💫https://t.co/sQMkjFbyLi pic.twitter.com/5RLyY23vTB

— Ali Alias (@AnkaAnkica279) November 15, 2024

Dokazi, ki obremenjujejo Aziza

Ameriški FBI je slovenskemu sodišču predložil več dokazov, med katerimi so fotografije Aziza z drugimi člani Islamske države, podatki o finančnih transakcijah ter dokumentacija, ki kaže na njegovo delovanje med letoma 2005 in 2008. Takrat je bil v Iraku razpisan za njim tudi Interpolov nalog, a je Aziz uspel pobegniti.

Po navedbah ameriških oblasti je Aziz za svoje delo prejemal redne “štipendije”, namenjene oskrbi njegove družine. Poleg tega so ga obtožili, da je sodeloval pri načrtovanju terorističnih dejanj v regiji, čeprav konkretni dokazi za te trditve niso javno razkriti. FBI trdi, da je Aziz med begom namerno zavajal oblasti v več državah, da bi se izognil prijetju (poroča Associated Press).

Beg v Evropo in težave v azilnem sistemu

Aziz je leta 2017 zapustil Irak in pot nadaljeval prek Turčije v Evropo. Sprva je zaprosil za azil v Nemčiji, a so ga tamkajšnje oblasti zavrnile zaradi suma lažnih podatkov. Leta 2019 je prispel v Slovenijo, kjer je ponovno zaprosil za mednarodno zaščito. Slovenske oblasti so prošnjo zavrnile, saj so pridobile informacije, da je Aziz prikrival svojo preteklost.

Aziz je večkrat ilegalno zapustil Slovenijo in se vračal, pri čemer je Nemčija leta 2021 izdala odločbo o njegovi deportaciji nazaj v Slovenijo. V Sloveniji so ga ponovno prijeli in zdaj ostaja v priporu. (poroča RTV Slovenija.)

Kako je Slovenija postala ključna točka?

Primer Aziza poudarja slabosti azilnega sistema, ki omogoča migrantom, da večkrat zaprosijo za zaščito v različnih državah. Slovenija se zaradi svoje lege pogosto znajde v vlogi tranzitne države za migrante. To jo postavlja v občutljiv položaj, saj je zaradi majhnih virov težje preverjati preteklost prosilcev za azil.

Poleg tega primer kaže na nujnost izboljšanja sodelovanja med evropskimi državami pri obravnavi potencialnih varnostnih groženj. Čeprav FBI zagotavlja trdne dokaze, ostaja vprašanje, kako hitro in učinkovito lahko slovenske oblasti obravnavajo take primere.

Kaj sledi Azizu?

Trenutno je Rašid Aziz v priporu, medtem pa potekajo postopki za njegovo izročitev ali nadaljnjo obravnavo v Sloveniji. Njegove obtožbe so težke, saj vključujejo sodelovanje z eno najnevarnejših terorističnih organizacij na svetu. Aziz obtožbe zavrača in krivi ameriške oblasti, da so dokaze ponaredile.

Primer bo verjetno vplival na prihodnje obravnave azilnih prošenj v Sloveniji ter sprožil razpravo o varnostnih ukrepih pri obravnavi migrantov. Slovenija se tako sooča s pomembnim testom svoje sposobnosti upravljanja z mednarodnimi varnostnimi vprašanji.

Primer Aziza je več kot le vprašanje njegove krivde. Opozarja na širše varnostne izzive in pomanjkljivosti v mednarodnem azilnem sistemu. Slovenija je v tem primeru postavljena na zemljevid kot država, ki se mora spopasti z velikimi izzivi na področju varnosti in zaščite.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Dunaj – Avstrijske oblasti so 19-letnega Berana A., glavnega osumljenca za načrtovanje terorističnega napada na koncert svetovno priljubljene pevke Taylor Swift, zadržale v priporu. Dunajsko deželno sodišče je nedavno potrdilo podaljšanje pripora za dva meseca, saj ocenjujejo, da obstaja nevarnost ponovitve kaznivega dejanja. Dogodek je pretresel javnost in sprožil dodatne varnostne ukrepe na množičnih prireditvah po vsej državi.

Načrti za napad na koncert Taylor Swift

Napad je bil načrtovan za 9. avgust, ko naj bi se odvijal drugi od treh koncertov Taylor Swift na stadionu Ernst Happel na Dunaju. Beran A. naj bi napadel oboževalce, znane kot »swifties«, z eksplozivom domače izdelave ali s hladnim orožjem. Policija je v preiskavi našla vrsto nevarnih predmetov, med drugim elektronske vžigalnike, 60-centimetrsko kovinsko cev, 30-centimetrski bojni nož in 46-centimetrsko mačeto.

Dokazi o izdelavi eksploziva

Preiskava je razkrila, da je Beran A. uporabljal običajne gospodinjske kemikalije za izdelavo eksploziva TATP (triacetontriperoksid), znanega tudi kot »mati Satanovega eksploziva« zaradi njegove nestabilnosti in visoke eksplozivnosti. Pri preiskavi so našli aceton, vodikov peroksid in žvepleno kislino – sestavine, ki so bile v zadostnih količinah za izdelavo detonatorja. Ta nevarna snov je bila uporabljena v več preteklih terorističnih napadih po svetu, kar poudarja resnost Beranovih namer.

Povezave s teroristično organizacijo Islamska država

Avstrijska policija je z analizo Beranovih telefonskih pogovorov in sporočil ugotovila, da je osumljenec simpatizer teroristične organizacije Islamska država. Obstajajo dokazi, da je Beran A. obljubil zvestobo tej skupini, v svojih pogovorih pa je omenjal uporabo nasilja kot način širjenja terorja. Poleg 19-letnika je v priporu tudi njegov 17-letni sodelavec, ki naj bi mu pomagal pri pripravi napada. Oba mladeniča sta se, kot kaže, pripravljala na izvedbo napada, ki bi imel katastrofalne posledice.

Strogi varnostni ukrepi po preprečenem napadu

Z razkritjem napada so avstrijske oblasti nemudoma okrepile varnostne ukrepe na javnih dogodkih in koncertih po državi. Dunajska policija je ob tem sporočila, da bodo v prihodnje nadaljevali s strogim nadzorom varnostnih protokolov, zlasti na prireditvah z velikim številom udeležencev. Kljub uspešno preprečenemu napadu so številni obiskovalci in organizatorji koncertov izrazili zaskrbljenost glede varnosti na množičnih dogodkih.

Pravni postopek proti osumljencema

Beran A. se trenutno sooča z obtožbami terorističnega združevanja, sodelovanja v kriminalni organizaciji in kršenja zakonodaje o orožju. Sodišče je odločilo o podaljšanju pripora, saj ocenjujejo, da bi bil lahko ob izpustitvi nevaren za javnost. Če bosta Beran A. in njegov domnevni pomočnik obsojena, se lahko soočita z dolgoletnimi zapornimi kaznimi. Sodni postopek, ki bo razkril dodatne podrobnosti o njunih motivih in obsegu načrtovanega napada, bo v prihodnjih mesecih zagotovo deležen pozornega spremljanja javnosti.

Avstrijske oblasti na preži za novimi grožnjami

Primer načrtovanega napada na koncert Taylor Swift na Dunaju opozarja na vseprisotno grožnjo terorizma in izpostavlja pomen hitrega odziva varnostnih služb. Avstrijske oblasti so s preventivnimi ukrepi in skrbnim preiskovanjem še enkrat dokazale učinkovitost sistema za varovanje javnosti. Mednarodno sodelovanje obveščevalnih služb in stalna pripravljenost varnostnih organov bosta v prihodnje ključna dejavnika za preprečevanje podobnih groženj.

Napisal: E. K.

Vir: X

Foto: Zajem zaslona X