Selektor Zorman priznal: “Padli smo v islandski mlin in naredili številne tehnične napake!”

Slovenija se bo v drugem delu v sredo najprej pomerila z Argentino, v petek z Egiptom, v nedeljo pa s Hrvaško. Najboljši dve reprezentanci iz skupine 4 se bosta uvrstili v četrtfinale.

ZAGREB – Slovenski rokometaši so skupinski del zaključnega turnirja končali na drugem mestu. Po uvodnih zmagah nad tekmeci s Kube in Zelenortskih otokov so bili na odločilni tekmi za prvo mesto v skupini G za njih previsoka ovira tekmeci iz dežele gejzirjev.

Izbranci slovenskega selektorja Uroša Zormana v drugi del tekmovanja, ki bo med 22. in 26. januarjem v Zagrebu, prenašajo dve točki, tako kot Hrvati. Egipčani in Islandci imajo po štiri točke, Argentinci in rokometaši z Zelenortskih otokov pa so brez njih.

Slovenija se bo v drugem delu v sredo najprej pomerila z Argentino, v petek z Egiptom, v nedeljo pa s Hrvaško. Najboljši dve reprezentanci iz skupine 4 se bosta uvrstili v četrtfinale.

Na slovensko-islandskem obračunu v zagrebški Areni se je od prve minute razvil neusmiljen boj za vsak košček igrišča. Zorman je v uvodno postavo uvrstil vratarja Klemna Ferlina, krožnega napadalca Blaža Blagotinška, krilna igralca Tilna Kodrina in Blaža Janca, zunanje položaje pa so zasedli Borut MačkovšekMiha Zarabec in Nejc Cehte.

Obe izbrani vrsti sta glavni poudarek namenili obrambnim nalogam, obe sta bili na najvišji možni ravni. Slovenija je uvodna gola prejela po sedemmetrovkah, prvi gol na tekmi pa je dosegla šele v peti minuti prek Kodrina.

Med šesto in deseto minuto se je pošteno zalomilo v slovenskem napadu. Po seriji verižnih tehničnih napak so jim Islandci ušli na tri gole (1:4), tako da je Zorman zahteval prvo minuto odmora. Slovenski selektor je bil hitro prisiljen v prve menjave, povsem je premešal uvodno zunanjo vrsto. Vstopila sta Aleks Vlah in Rok Ovniček, medtem ko se je Janc z desnega krila pomaknil na zunanji položaj, svoje mesto pa prepustil Domnu Novaku.

Sprememba je bila sprva učinkovita, Slovenci so z golom Janca v 15. minuti povsem zadihali za ovratnik Islandcem (4:5), v naslednjih šestih minutah pa so doživeli pravi mrk na igrišču. Islandci so naredili delni izid 6:0 in jim ušli na sedem golov (4:11), tako da je Zorman že v 21. minuti zahteval svojo drugo minuto odmora.

Do odhoda na veliki odmor se slovenska podoba na igrišču ni spremenila, zavoljo devetih izgubljenih žog in kar desetih obramb islandskega vratarja Victorja Hallgrimssona so polčas zaključili s primanjkljajem šestih golov (8:14).

Zormanovi varovanci so se v drugi polovici tekme močno trudili in skušali popraviti slab vtis iz prvega polčasa. Njihova obramba je bila na zadovoljivi ravni, prvi gol je prejela v sedmi minuti, še naprej pa je močno škripalo v napadu, saj nikakor niso našli recepta, da prelisičijo trdne islandske obrambe.

V 45. minuti so prvič na dvoboju zaostali za devet golov (10:19) in jasno je bilo, da bodo prvič na letošnjem turnirju ostali praznih rok. V končnici tekme so nekoliko ublažili visok zaostanek.

V slovenski reprezentanci je bil najbolj učinkovit Janc s štirimi goli, Vlah, Blagotinšek,Novak, Kodrin in Makuc so dosegli po dva zadetka. Urban Lesjak je zbral osem, Ferlin pa dve obrambi.

“V prvih desetih minutah tekme se nam je zgodilo prav tisto, česar smo se najbolj bali. Padli smo v islandski mlin in naredili številne tehnične napake. Hitro smo zaostali za tri, štiri gole. Nato smo jih skušali ujeti, a bili neuspešni zavoljo kar devetih tehničnih napak v prvem polčasu ter izjemnih obramb islandskega vratarja,” je po tekmi dejal selektor Zorman.

“Ko imaš na drugi strani vratarja, ki je več kot 50-odstoten pri obrambah, takšne tekme ne moreš dobiti. Na začetku smo naredili preveč tehničnih napak, oni so to izkoristili z lahkimi zadetki. Sicer smo tudi mi prihajali do priložnosti, ampak vedno je bil tam na pravem mestu njihov vratar. Pozitivna stvar je, da smo drugi polčas dobili in se borili do konca, saj je na koncu tudi gol razlika pomembna. Prepričan sem, da bomo v nadaljevanju dali svoj maksimum in se borili do konca. Poraz sigurno boli, ampak jutri je dan počitka, nato naslednja tekma in najlažje je zaceliti rane z novo zmago,” pa je misli strnil kapetan Janc.

Pripravil: Nadlani.si, RZS
Foto: RZS

Ali je štiridnevni delovni teden prihodnost? Islandija dokazuje, da lahko delamo manj in živimo bolje!

Islandija je postala ena izmed prvih držav, ki je izvedla obsežen eksperiment skrajšanega delovnega tedna, in rezultati so osupljivi. Med letoma 2020 in 2022 se je 51 % delovno aktivnega prebivalstva udeležilo poskusa, v katerem so delali le štiri dni na teden, a za isto plačilo. Ta sprememba je pokazala, da je mogoče doseči odlično ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, ne da bi pri tem trpela produktivnost ali gospodarski kazalniki. Uspeh eksperimenta je že sprožil vprašanje, ali bi tudi Slovenija lahko šla po isti poti.

Učinkovitost in dobro počutje – dvoje z roko v roki

Raziskava, ki sta jo izvedla britanski inštitut Autonomy in islandska organizacija Alda, je pokazala, da je produktivnost v večini delovnih mest ostala na enaki ravni ali se celo izboljšala. Medtem so delavci poročali o pomembnem povečanju zadovoljstva na delovnem mestu, zmanjšanju stresa in izboljšanju ravnotežja med delom in zasebnim življenjem. Pomembno je poudariti, da so bili eksperimentu izpostavljeni predvsem zaposleni v javnem sektorju, kjer so bili predhodno navajeni na 40-urni delovnik.

Poskus, ki je spremenil Islandijo

Prvi poskusi 4-dnevnega delovnega tedna so na Islandiji potekali že med letoma 2015 in 2019, ko so javni uslužbenci začeli delati le 35–36 ur na teden. Ti začetni eksperimenti so vključevali 2500 zaposlenih in so bili usmerjeni v ohranjanje ali povečanje produktivnosti. Po prvih uspešnih poskusih so sindikati na Islandiji začeli množično pogajanja, da bi skrajšanje delovnega časa postalo standard po vsej državi.

Ekonomija Islandije – še močnejša kot prej

Kljub skrajšanemu delovnemu tednu islandskega gospodarstva to ni oviralo, temveč ga je celo okrepilo. V letu 2023 je islandsko gospodarstvo zraslo za 5 %, kar je druga najvišja rast med evropskimi gospodarstvi z višjim prihodkom. Tudi stopnja brezposelnosti na Islandiji ostaja ena najnižjih v Evropi, kar dodatno potrjuje uspešnost uvedbe krajšega delovnega časa.

Ali bi takšen model uspel tudi v Sloveniji?

Z vidika slovenskega gospodarstva bi uvajanje krajšega delovnega tedna lahko prineslo veliko koristi. Predvsem bi lahko pomagalo pri izboljšanju kakovosti življenja zaposlenih, zmanjšanju stresa in izboljšanju mentalnega zdravja. Poleg tega bi krajši delovni teden omogočil več časa za družino, osebne projekte in prostočasne dejavnosti, kar bi povečalo splošno srečo in zadovoljstvo državljanov.

Seveda bi se morale v Sloveniji, tako kot na Islandiji, zadeve odviti postopoma, z obsežnimi poskusi in analizo rezultatov. Ključno bi bilo zagotoviti, da sprememba ne bi vplivala na produktivnost podjetij in gospodarsko rast države. Uvedba krajšega delovnega tedna zahteva tudi tesno sodelovanje z delodajalci, sindikati in zaposlenimi, saj gre za korenito spremembo delovnega okolja.

Islandija je s svojim 4-dnevnim delovnim tednom dokazala, da je skrajšanje delovnega časa mogoče brez negativnih vplivov na gospodarstvo. Ali bi lahko Slovenija sledila temu trendu? Glede na uspeh Islandije se zdi, da bi bilo smiselno, da Slovenija resno preuči to možnost in začne eksperimentalne projekte. S tem bi se lahko izboljšalo zadovoljstvo zaposlenih in kakovost življenja, kar bi pozitivno vplivalo na vse aspekte družbe. Morda je čas, da tudi v Sloveniji razmislimo o delovniku, ki ne temelji le na številu opravljenih ur, ampak tudi na ravnovesju med delom in življenjem.

Napisal: E. K.

Vir: www, Pexels

Tragedija na Islandiji: Zrušitev ledenika terjala življenje turista, dva še pogrešana

Na Islandiji se je v nedeljo, 25. avgusta 2024, zgodila huda nesreča, ko se je na jugu države zrušil del ledenika Breidamerkurjökull, medtem ko je skupina 25 turistov raziskovala ledeno jamo. Nesreča je zahtevala življenje enega turista, eden je bil resno poškodovan in prepeljan v bolnišnico, dva turista pa sta še vedno pogrešana.

Nesreča se je zgodila okoli tretje ure popoldne, ko se je del ledene stene nenadoma zrušil. Večina skupine je bila zunaj jame, ko je do zrušitve prišlo, vendar so bili štirje turisti ujeli v notranjosti. Reševalci so nemudoma priskočili na pomoč, vendar so morali zaradi zahtevnih vremenskih in terenskih razmer reševalno akcijo začasno prekiniti. Ponoči se je iskanje ustavilo, vendar se je ob prvih jutranjih žarkih ponovno nadaljevalo.

Ledenik Breidamerkurjökull, ki je del večjega ledenika Vatnajökull, je priljubljena turistična destinacija zaradi svojih spektakularnih ledenih jam in kristalno modrega ledu. Kljub lepoti pa je obisk ledenikov povezan z določenimi tveganji, saj se struktura ledenikov lahko spremeni nenadoma, kar lahko povzroči zrušitve in druge nevarnosti.

Islandija je sicer znana po svojih naravnih čudesih, vendar narava ostaja nepredvidljiva in nevarna. Vodja reševalne akcije je dejal, da je bil vremenski pogoj za obisk ledenika primeren, vendar je vedno prisotno tveganje pri tovrstnih izletih. Zaradi težavnega terena in oddaljenosti lokacije je bilo prevažanje opreme na mesto nesreče zelo oteženo, reševalci pa so morali veliko dela opraviti ročno, s pomočjo verižnih žag in druge opreme.

Dogodek služi kot opomin na nevarnosti, ki jih lahko prinesejo obiski ekstremnih naravnih okolij, in poudarja pomen previdnosti in ustrezne pripravljenosti pri raziskovanju naravnih lepot, kot so ledene jame.

Iskanje pogrešanih turistov se nadaljuje, vendar so razmere na terenu izjemno težke. Upanje za preživetje pogrešanih se z vsako uro zmanjšuje, vendar reševalci ne obupajo​.

EK; X, Pexels