Parkiranje avtomobila z avtomatskim menjalnikom je precej preprosto, vendar je treba upoštevati nekaj osnovnih korakov.

LABIN – Nesreča ne počiva. Tako se je zgodilo tudi v hrvaški Istri v mestu Labin, kjer je minuli vikend prišlo do nesreče. Prijateljici sta se vračali domov, ob tem pa je 19-letna voznica nehote poškodovala svojo prijateljico, ki ji je pomagala pri parkiranju.

Zgodilo se je ob pol štirih zjutraj. Prva je parkirala, druga ji je pomagala in jo usmerjala. Med parkiranjem pa je avto z avtomatskim menjalnikom sunkovito sunilo naprej in dekle stisnilo ob steno ter jo hudo poškodovalo, zdaj jo zdravijo v puljski bolnišnici, kamor so jo odpeljali.

Parkiranje avtomobila z avtomatskim menjalnikom je precej preprosto, vendar je treba upoštevati nekaj osnovnih korakov, da zagotovite varnost in pravilno delovanje menjalnika. Postopek je naslednji:

1. Ustavitev vozila: Ko se približujete parkirnemu prostoru, počasi ustavite vozilo z zaviranjem. Pri avtomatskem menjalniku bo menjalnik ostal v prestavi “D” (Drive), dokler ne končate manevriranja.
2. Prestavitev v parkirni položaj: Ko se popolnoma ustavite, pritisnite zavoro in prestavite menjalnik v “P” (Park). Ta položaj zaklene menjalnik in prepreči, da bi se avto premikal naprej ali nazaj.
3. Vklop ročne zavore (po želji): Če parkirate na klancu ali želite dodatno varnost, vklopite ročno zavoro (ročna zavora ali elektronska parkirna zavora). To prepreči, da bi avto zdrsnil, še posebej, če bi odpovedal menjalnik.
4. Izklop motorja: Ko je menjalnik v “P” in je ročna zavora zategnjena, izklopite motor. Na nekaterih novejših vozilih se bo to samodejno zgodilo, ko prestavite v “P”.

Dodatni nasveti:

• Pri parkiranju na klancu obrnite kolesa proti robniku: na klancu navzdol obrnite kolesa proti robniku, na klancu navzgor pa stran od robnika. Tako preprečite, da bi avto zdrsnil, če bi odpovedala ročna zavora.

S temi koraki boste varno in pravilno parkirali vozilo z avtomatskim menjalnikom.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

Hrvaška Istra, ki je običajno priljubljena destinacija za Slovence in druge turiste, se sooča z nadležnim problemom, ki je letos še posebej izrazit — pršice. Te drobne živalce, čeprav skoraj nevidne, so mnogim zagrenile počitnice. V zadnjih tednih se je število ljudi, ki so zaradi težav s pršicami poiskali zdravniško pomoč, znatno povečalo, še posebej na jugu Istre v krajih, kot so Fažana, Medulin, Šišan in Premantura.

Kaj so pršice in zakaj so letos takšna nadloga?

Pršice so izjemno drobni pajkovci, katerih larve komaj dosegajo 0,2 mm. Čeprav jih komaj opazimo, lahko povzročijo neprijetne kožne reakcije, kot so srbečica, izpuščaji in celo vnetje kože. Pršice ne sesajo krvi, ampak izločajo snovi, ki razgrajujejo tkivo in se nato hranijo s tekočino iz kože, kar povzroči vnetne reakcije pri ljudeh. Pogosti simptomi so srbeči izpuščaji, rdečina in, v hujših primerih, celo okužbe kože.

Zakaj so pršice letos še posebej problematične?

Letošnje dolgo vroče in suho poletje je ustvarilo idealne pogoje za razmnoževanje pršic, kar je povzročilo pravi “izbruh” te nadloge v Istri. Pršice se najpogosteje pojavljajo v suhi travi, na plažah, v grmovju in med vejevjem, kjer turistom postanejo izredno neprijetne spremljevalke. Ker se lahko pršice pojavijo tudi na plažah, dopustniki, ki uživajo ob morju, niso imuni na to nadlogo.

Kako se zaščititi pred pršicami?

Da bi se izognili težavam s pršicami, strokovnjaki priporočajo več previdnostnih ukrepov. Po prihodu iz narave ali s plaže se je treba oprhati, a ne z vročo vodo, saj lahko ta še poslabša kožne reakcije. Oblačila je treba oprati na višjih temperaturah, najmanj pri 60 °C, da uničimo vse morebitne pršice. Uporaba nevtralnih mil in krem za nego kože po tuširanju je ključnega pomena, saj je treba kožo pomiriti in preprečiti dodatne iritacije.

Kaj storiti, če pride do reakcije?

Če ste na dopustu v Istri in opazite izpuščaje ali srbečico, dermatologi svetujejo uporabo protivnetnih krem na osnovi kortikosteroidov ter antihistaminikov, ki blažijo srbenje. Če se stanje poslabša, je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč. Na srečo pršice ne prenašajo nobenih nalezljivih bolezni, a lahko pri občutljivejših ljudeh, še posebej otrocih, povzročijo resnejše alergijske reakcije.

Pršice – resna nadloga ali le začasna težava?

Čeprav pršice povzročajo precej nevšečnosti, se pričakuje, da bo njihova prisotnost začela upadati z nižjimi temperaturami in povečano vlažnostjo ob koncu poletja. Do takrat pa turisti in domačini v Istri ostajajo previdni, saj pršice za mnoge predstavljajo veliko oviro pri uživanju dopusta ob jadranski obali.

Pršice so letos presenetile številne obiskovalce Istre in povzročile kar nekaj slabe volje med tistimi, ki so v upanju na sproščujoče počitnice naleteli na to očem nevidno, a izjemno nadležno nadlogo.

Vir: Pexels, www

Napisal: N. Z.

Galebove stijene (znane tudi kot Golubove stijene), ena najbolj priljubljenih in slikovitih plaž v Istri, so postale pravi “divlji zapad na moru.” Ta naravna atrakcija, ki je med turisti znana po visokih klifih in skokih v morje, je v zadnjem času postala vse bolj nevarna za obiskovalce. Kljub svoji izjemni lepoti so te stene zdaj sinonim za kaos in nevarnost, saj dnevno privabijo stotine ljudi, od skakalcev, plavalcev, kajakašev do izletnikov na čolnih.

Lučka kapetanija iz Pule je izpostavljena velikemu pritisku zaradi vse večjih težav, ki jih povzročajo obiskovalci. Zaradi pomanjkanja ustreznega nadzora in infrastrukture so se Golubove stijene prelevile v kaotično območje, kjer vladajo ilegalna sidrišča, nevarna sidranja in množice turistov, ki ogrožajo lastno varnost. Kapetanija nenehno izvaja nadzore in izreka kazni za kršitve, vendar se zdi, da je njihovo delo brez konca. Samo v zadnjih nekaj letih je na tem območju prišlo do številnih hudih poškodb, vključno z vsaj 13 hujšimi nesrečami zaradi skakanja s klifov.

Poleg nevarnosti na morju je problem tudi na kopnem. Borova šuma Valovine ob tej plaži se spreminja v nekakšen “javna stranišče na prostem,” zaradi česar mestne oblasti že načrtujejo ukrepe za omejitev dostopa do območja in izboljšanje nadzora.

Popularnost plaže, ki je bila letos uvrščena med najlepše na svetu, je zagotovo prispevala k povečanju števila obiskovalcev, vendar tudi k porastu nevarnosti. Mnogi turisti pridejo, da bi doživeli adrenalinsko izkušnjo, ne zavedajo pa se vseh tveganj, ki jih prinaša neurejenost tega območja.

Oblasti že načrtujejo ukrepe za izboljšanje varnosti, med drugim omejitev števila obiskovalcev, postavitev psiholoških ovir za nadzor dostopa do morskih jam ter povečanje prisotnosti redarjev. Pulski župan Filip Zoričić je napovedal, da bo naslednje leto drugačno in da bodo ukrepi za zaščito tega območja bistveno strožji, saj trenutna situacija ni vzdržna.

Čeprav je Istra znana po svojih prelepih plažah, primer Golubovih sten je opozorilo, kako hitro se lahko priljubljena destinacija spremeni v nevarno območje, če se varnostni ukrepi ne izvajajo pravilno.

EK; Facebook, Pexels

V nedavnem izjemnem dogodku na morju pri Novigradu v Istri je ribič Robi Skif posnel neverjeten prizor – tri brazdaste kite, ki so se plavali v bližini njegove barke. Ta redko viden dogodek je navdušil mnoge in pritegnil pozornost ljubiteljev narave ter strokovnjakov za morske sesalce.

Skif, ki je posnetek delil na Facebooku, je v svojem prvem srečanju s temi mogočnimi bitji povedal: »Prvič vidim kite, res še nikoli nisem videl nobenega.« Njegov navdušen odziv odraža redkost tovrstnih opažanj v severnem Jadranu, kjer so brazdasti kiti sicer poznani, a njihovo opazovanje je le občasno.

Brazdasti kit je drugo največje bitje na svetu, takoj za sinjim kitom, in edini stalno prisotni vosati kit v Sredozemlju. V povprečju so ti kiti dolgi okoli 20 metrov, najdaljši primerki pa lahko dosežejo kar 27 metrov. Težijo okoli 70 ton, njihov zgornji del telesa je sivo-rjav, spodnji pa bel, kar omogoča prepoznavanje po nesimetrično obarvani spodnji čeljusti – desna stran je bela, leva pa temna.

Brazdasti kiti so znani po svoji velikosti in dolgem življenjskem obdobju, saj lahko živijo več kot 80 let. Zanimivo je, da se prehranjujejo izključno z majhnimi morskimi živalmi, kot so planktonske kozice, modre ribe, skuše, slaniki in kapeline. V Jadranskem morju se občasno zadržujejo, predvsem pa prihajajo v ta del sveta, da bi našli partnerje in se razmnoževali.

Po podatkih Zavoda Modri svet, ki se ukvarja z raziskovanjem morskega življa, so nazadnje opazili brazdaste kite leta 2017 v bližini Lošinja. Ti kiti se v Jadranu pojavijo v manjših skupinah in največkrat jih lahko opazimo med iskanjem hrane ali pri iskanju partnerjev za razmnoževanje.

Srečanje z divjimi živalmi, kot so brazdasti kiti, je za mnoge izjemno doživetje. Ne samo da ponuja edinstven pogled na te veličastne živali, temveč tudi opozarja na pomen zaščite in ohranjanja morskih ekosistemov. Ribič Robi Skif in mnogi drugi ljubitelji narave tako še vedno ostajajo navdušeni nad tem izjemnim naravnim pojavom in pričakujejo, da bodo takšni trenutki navduševali še dolgo časa.

Kljub temu, da brazdasti kiti niso neznanka v Jadranskem morju, vsak njihov obisk prinaša veselje in ponuja priložnost za izobraževanje in osveščanje javnosti o pomembnosti varovanja teh ogroženih vrst.

EK; Facebook, Pexels