Mentalna izčrpanost je stanje, ki je enako naporno kot fizična utrujenost, vendar prizadene predvsem um. Ta izčrpanost nastopi, ko smo dlje časa izpostavljeni stresu, napornim miselnim nalogam ali čustvenim obremenitvam. Zaradi hitrega tempa življenja, nenehnih zahtev in pričakovanj lahko postanemo preobremenjeni, kar vpliva na naše vsakodnevno delovanje.

Kaj je mentalna izčrpanost?

Mentalna izčrpanost se pojavi, ko je naš um preobremenjen z nalogami in skrbmi. Podobno kot fizični umor, ki nastopi po dolgotrajni telesni aktivnosti, tudi mentalna izčrpanost oslabi našo sposobnost razmišljanja, koncentracije in odločanja. Pogosto jo spremljajo občutki nemoči in čustvene nestabilnosti.

Najpogostejši znaki mentalne izčrpanosti:

1. Težave s koncentracijo in spominom: Eden prvih znakov mentalne izčrpanosti je zmanjšana sposobnost koncentracije. Če opazite, da pozabljate osnovne stvari ali se ne morete osredotočiti na naloge, je to jasen znak, da vaš um potrebuje počitek.
2. Stalna utrujenost: Kljub temu, da spite dovolj ur, se zjutraj zbudite utrujeni. Mentalna izčrpanost povzroča konstanten občutek izčrpanosti, ne glede na to, koliko časa preživite v postelji.
3. Čustvena občutljivost in nestabilnost: Pogosta razdražljivost, hitra jeza ali solze so znaki, da je vaš um preveč obremenjen. Mentalna izčrpanost lahko vpliva na vaše čustveno stanje in povzroči nenadzorovane čustvene izbruhe.
4. Težave pri sprejemanju odločitev: Mentalna utrujenost pogosto oteži proces sprejemanja odločitev. Tudi manjše odločitve, ki so bile prej preproste, lahko postanejo velik izziv.
5. Motnje spanja: Nespečnost ali nemiren spanec sta pogosta znaka, da je vaš um preobremenjen. Mentalna izčrpanost pogosto povzroči preobremenjene misli, ki vam preprečijo dober počitek.

Vzroki za mentalno izčrpanost

Mentalna izčrpanost je pogosto posledica prekomernega stresa in nenehnih obremenitev. Dolgi delovni dnevi, skrb za družino, finančne težave ali nepričakovani dogodki lahko postopoma povzročijo preobremenjenost uma. Tudi nenehno razmišljanje o težavah, ki jih ne morete rešiti takoj, lahko prispeva k psihični utrujenosti.

Kako se spopasti z mentalno izčrpanostjo?

1. Sprostitev in odmik: Redni odmori so ključni za obvladovanje mentalne izčrpanosti. Poskrbite, da boste vsak dan našli čas zase, bodisi s sprehodom, meditacijo ali sproščanjem ob glasbi.
2. Postavljanje meja: Naučite se reči “ne” dodatnim obveznostim, ko se počutite preobremenjeni. Postavljanje mej je pomembno za ohranjanje vašega duševnega zdravja.
3. Spanje in prehrana: Poskrbite za kakovosten spanec in zdravo prehrano. Vaš um in telo potrebujeta zadostno količino energije, da se lahko soočata z vsakodnevnimi izzivi.
4. Pogovor z bližnjimi ali strokovnjaki: Včasih je pogovor z nekom, ki mu zaupate, najboljši način za obvladovanje stresa. Če se mentalna izčrpanost poslabša, razmislite o pogovoru s strokovnjakom, kot je psiholog ali terapevt.

Mentalna izčrpanost lahko resno vpliva na vaše vsakdanje življenje in zdravje. Pomembno je, da pravočasno prepoznate znake in ukrepate, preden se stanje poslabša. S pravilnimi tehnikami sproščanja in postavljanjem meja lahko učinkovito zmanjšate njen vpliv in poskrbite za svoje duševno zdravje.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Stres na delovnem mestu postaja globalna težava, ki vse bolj vpliva na zdravje in počutje zaposlenih. Nekateri poklici so še posebej obremenjujoči, kar pogosto vodi do izgorelosti. Nedavna raziskava, ki jo je opravilo podjetje Claims.co.uk, temelji na podatkih britanskega Urad za zdravje in varnost (HSE) in razkriva, da so med najbolj stresnimi poklici v Združenem kraljestvu policisti, socialni delavci in strokovnjaki za socialno varstvo in stanovanjske zadeve. Ti poklici zahtevajo dolge delovne ure, visoko stopnjo odgovornosti in stalno delo z javnostjo, kar ustvarja idealne pogoje za stres in izgorelost.

Policisti in socialni delavci so redno izpostavljeni čustveno zahtevnim situacijam in velikemu pritisku, kar vpliva na njihovo duševno zdravje. Študija je pokazala, da eden od 50 zaposlenih v teh sektorjih poroča o negativnih učinkih na duševno zdravje, kar je posledica prekomernih delovnih obremenitev.

Evropa pod pritiskom: Stres se širi

Stres na delovnem mestu ni omejen zgolj na Združeno kraljestvo, ampak postaja problem tudi v drugih evropskih državah. Raziskava, ki jo je izvedlo podjetje Lepaya, je pokazala, da je dve tretjini zaposlenih po vsej Evropi pod stresom. Nemčija, Nizozemska, Belgija in Velika Britanija so med državami, kjer zaposleni poročajo o najvišjih stopnjah stresa.

V Nemčiji kar 71 odstotkov zaposlenih doživlja stres na delovnem mestu, pri čemer so najbolj obremenjeni sektorji izobraževanje, zdravstvo in avtomobilska industrija. V Belgiji je stres doživelo 67 odstotkov zaposlenih, kar potrjuje, da je problem razširjen v različnih industrijah.

Kaj povzroča izgorelost?

Eden od glavnih dejavnikov, ki prispeva k izgorelosti, je pomanjkanje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem. Meje med delovnim in prostim časom postajajo vse bolj zabrisane, še posebej po razmahu dela na daljavo. Zaposleni se težje izklopijo, kar vodi v stalno napetost in izčrpanost. V sektorjih, kot so službe za nujne primere, je popolna ločitev med delom in prostim časom skoraj nemogoča, kar še povečuje obremenitve.

Todd Davison, direktor zavarovalnice Purbeck Personal Guarantee Insurance, je poudaril, da se pri manjših podjetjih zaposleni težko popolnoma izklopijo po koncu delovnika. Poudarja, da se pogosto pričakuje, da bodo ljudje z veliko odgovornostjo ves čas dosegljivi, tudi po delovnem času.

Kako lahko delodajalci zmanjšajo stres?

Podatki podjetja Lepaya kažejo, da bi si mnogi zaposleni želeli več podpore s strani svojih delodajalcev pri obvladovanju stresa. 57 odstotkov zaposlenih na Nizozemskem in v Nemčiji je izrazilo potrebo po večji podpori, v Belgiji in Veliki Britaniji pa ta delež dosega 67 odstotkov.

Sarah Albon, izvršna direktorica HSE, je poudarila, da preprečevanje stresa na delovnem mestu prinaša koristi ne le zaposlenim, ampak tudi delodajalcem. Zmanjšanje stresa vodi do boljše produktivnosti, manjše fluktuacije zaposlenih in zmanjšanja odsotnosti z dela. Ukrepi, kot so redni odmori, fleksibilne delovne ureditve ter dostop do programov za duševno zdravje, lahko znatno izboljšajo delovno okolje.

London in Amsterdam med mesti z največjo izgorelostjo

Po podatkih raziskave podjetja Instant Offices je London mesto z največjo stopnjo izgorelosti v Evropi. 91 odstotkov britanskih delavcev je poročalo o visokih ravneh stresa v preteklem letu, medtem ko jih je 20 odstotkov zaradi stresa moralo vzeti dopust. Med glavnimi dejavniki, ki prispevajo k izgorelosti, so velika delovna obremenitev, neplačane nadure in občutek izolacije na delovnem mestu.

Kako prepoznati in preprečiti izgorelost?

Znaki izgorelosti vključujejo težave s koncentracijo, izgubo motivacije, utrujenost, glavobole in spremembe v spalnih navadah. Zgodnje prepoznavanje teh simptomov je ključno za preprečevanje nadaljnjega poslabšanja duševnega zdravja.

Za preprečevanje izgorelosti je pomembno, da delodajalci ustvarijo okolje, kjer so zaposleni spodbujeni k rednim odmorom, komunikaciji ter uporabi virov za duševno zdravje. Fleksibilne delovne ureditve, podpora na delovnem mestu in dostop do programov za dobro počutje lahko pomagajo pri zmanjšanju stresa in izboljšajo duševno zdravje zaposlenih.

Stres in izgorelost sta postala globalna izziva, vendar lahko z ustreznimi ukrepi na ravni posameznikov in delodajalcev ustvarimo bolj zdravo in uravnoteženo delovno okolje.

Napisal: E. K.

Vir: Claims.co.uk, Lepay