Urški Klakočar Z. spet zavrelo: “Ne bom se jaz dala zaje***** nobenemu!” (VIDEO)
LJUBLJANA – Nov incident v Državnem zboru, ki razburja javnost: Predsednica Državnega zbora in knjiga “Budnica” Janeza Janše
V Državnem zboru je spet zavrelo. Glavno vlogo v političnem spopadu, ki bi bil v vsakem romanu absurda videti kot simboličen trenutek slovenske demokracije, sta odigrala predsednica Urška Klakočar Zupančič in poslanec Andrej Hoivik. Spor je zanetila knjiga “Budnica”, ki jo je Hoivik prinesel na sejo – in ki je, kot se zdi, v očeh predsednice postala predmet skorajda sakralnega nesporazuma.
Knjiga, ki razburja
“Budnica”, delo nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše, očitno ni običajna knjiga. Že sama prisotnost na seji je zadoščala, da je Urška Klakočar Zupančič reagirala z navodilom, naj varnostnik knjigo poslancu odvzame. Zdi se, da je ta simbolni predmet za predsednico postal nekaj več kot le kos papirja in platnic – morda metafora za politično preteklost, ki je ne želi videti v svoji dvorani.
Da je incident imel osebno noto, potrjuje tudi zgodba iz preteklosti: Hoivik je predsednici že pred časom izročil izvod “Budnice” z ironičnim posvetilom, v katerem je zapisal nekaj v smislu: “Naj tudi vam čim prej zazvoni.” Predsednica je knjigo zavrnila in tako nakazala, da ji ne gre le za vsebino, temveč tudi za avtorja. Tovrstni odnosi so v politiki vse prej kot neobičajni, a redkokdaj izbruhnejo na tako očiten način.
Burna reakcija predsednice
Incident je dosegel vrhunec z izjavo predsednice, ki jo je ujel posnetek na 5:30 minuti: “Ne bom se jaz dala zaje***** nobenemu.” Je bila to impulzivna izjava, ki jo je izzvala frustracija? Ali pa morda odraz globlje nezmožnosti obvladovanja simbolov, ki jih nosi Janša kot avtor?
Da ne bo spet kakšnega sprenevedanja: na tem posnetku (ob 5:30) mikrofon ujame besede Urške Klakočar Zupančič, predsednice @Drzavnizbor, ki tokrat sikne: Ne bom se jaz dala zajebavat nobenemu … pic.twitter.com/aiRW8pm58u
— BojanPožar (@BojanPozar) December 12, 2024
Nekateri analitiki menijo, da gre za popolno nesorazmerje v reakciji. Če je knjiga le provokacija, bi bil najustreznejši odziv ignoranca ali hladnokrvna replika, ne pa klic varnostnika, ki knjigo odvzame. Takšna dejanja ustvarjajo vtis, da je simbolika močnejša od politike – da se poslanska dvorana lahko spremeni v osebni poligon za obračunavanje z zgodovino.
Varnostnik je odnesel osebno stvar poslanca z njegove mize!!! In to se večini drugih poslancev, ki so bili tisti trenutek v dvorani, ni zdelo prav nič spornega??? Kam greš, hram demokracije? 🙁 https://t.co/UEaJo4n4aZ
— Anamarija Mežan (@AnamarijaMezan) December 12, 2024
Provokacija ali?
Kdo ima v tej zgodbi prav? Hoivik je s prinašanjem knjige, ki jo mnogi vidijo kot ideološki manifest, očitno želel izzvati predsednico. A ali je takšno ravnanje resnično nesprejemljivo? Poslanci so v svojih dejanjih pogosto provokativni – od majic z napisi, ki nosijo politična sporočila, do simboličnih gest, kot je ta z “Budnico”. Čeprav ni prvič, da je poslanec uporabil knjigo za politično sporočilo, je odziv predsednice Klakočar Zupančič v tem primeru postal zgodba sam zase.
Na drugi strani je treba razumeti tudi njen položaj. Urška Klakočar Zupančič je že večkrat jasno pokazala, da želi vzdrževati red in dostojanstvo v dvorani. A vprašanje ostaja: je odvzem knjige s pomočjo varnostnika res pravi način za to? Kritiki opozarjajo, da je takšno ravnanje lahko razumljeno kot avtoritarno, morda celo kot poskus utišanja političnega nasprotnika.
Kaj pa meni javnost?
Incident je nemudoma postal predmet razprav na družbenih omrežjih. Ena skupina podpira predsednico, češ da mora postaviti meje provokacijam in vzdrževati red v Državnem zboru. Druga pa njeno ravnanje vidi kot dokaz pomanjkanja profesionalnosti in prekomerne občutljivosti na politične nasprotnike. Nekateri se celo sprašujejo, ali bi morala predsednica premisliti o svojem obvladovanju čustvenih izbruhov.
Čeprav je dogodek v svoji bistveni obliki skoraj trivialen – knjiga, poslanec, odvzem –, nosi globlje implikacije za slovensko politiko. Kako ravnati v situacijah, ko simbolika prevlada nad vsebino? Kako uravnotežiti profesionalnost z osebnimi občutki in političnimi prepričanji?
Morda je prava rešitev prav nasprotna od tega, kar smo videli na seji: hladnokrvnost, humor in zmožnost soočanja z ideološkimi nasprotniki brez drame. A dokler bomo v politiki priča takšnim izbruhom – in odzivom nanje –, bomo še naprej gledali spektakle, ki so bolj doma na televizijskih zaslonih kot v resnem političnem diskurzu. Za zdaj pa ostaja vprašanje: kdo bo naslednji, ki bo v Državni zbor prinesel simbol, ki bo sprožil novo politično burjo?
Napisal: N. Z.
Vir: X, www