Japonec, ki je 56 let za zapahi čakal na smrtno obsodbo, danes spoznan za nedolžnega

TOKIO – 56 let v zaporu, oproščen po desetletjih trpljenja

Iwao Hakamada, danes star 88 let, je bil po več kot pol stoletja zaprtja oproščen obtožb, ki so ga leta 1968 obsodile na smrt zaradi umora njegovega šefa, žene in njunih dveh otrok. Ta grozljiv zločin se je zgodil leta 1966, ko so bili umorjeni člani družine najdeni v požgani hiši. Hakamada je sprva trdil, da je nedolžen, vendar so ga preiskovalci s surovimi metodami zasliševanja prisilili, da prizna krivdo.

Obleka, ki je spremenila vse

Ključni dokaz, ki je Hakamado spravil za zapahe, so bila krvava oblačila, ki naj bi jih nosil med umorom. Ta oblačila so bila najdena leto dni po zločinu v posodi za miso pasto, v kateri je delal kot stalni uslužbenec. Toda leta 2014 so se pojavili novi dokazi, ki so postavili pod vprašaj verodostojnost tožilstva. DNK analize so pokazale, da kri na oblačilih ni bila Hakamadina. Obramba je obtožila preiskovalce, da so dokaze podtaknili, saj so bile krvne madeže na oblačilih še vedno preveč sveže za tako dolgo obdobje shranjevanja.

Po teh odkritjih je japonsko vrhovno sodišče dovolilo ponovno sojenje, kar je bil redek korak v državi, kjer so le redki primeri ponovno obravnavani po prvotni obsodbi. Hakamada je bil leta 2014 izpuščen iz zapora, a sodna bitka za njegovo dokončno oprostitev je trajala še nadaljnjih deset let. Končno je bil septembra 2024, po 56 letih v zaporu, razglašen za nedolžnega.

Brutalnost zasliševanj in vprašanja o pravosodnem sistemu

Hakamada je bil v času zasliševanj izpostavljen nečloveškim pogojem. Bil je več dni zapored zasliševal več kot 12 ur na dan, brez prisotnosti svojega odvetnika, medtem ko so ga fizično zlorabljali. Po tem brutalnem zaslišanju je priznal zločine, ki jih ni storil. Njegovi odvetniki in podporniki so dolga leta opozarjali na napake v postopku, zlasti na izsiljevanje priznanj s strani preiskovalcev, kar je splošno znana praksa v japonskem kazenskem pravosodju.

Primer Hakamade je postal simbol sistemskih težav v japonskem pravosodju, ki temelji na močni uporabi priznanj, pridobljenih pod pritiskom. Hakamada je bil eden od petih zapornikov v japonski povojni zgodovini, ki so bili oproščeni po obsodbi na smrt. V vseh primerih so se ponovno sojenja končala z oprostilnimi sodbami, kar postavlja pod vprašaj sistem kaznovanja in natančnost preiskovalnih postopkov.

Sestra, ki ni nikoli obupala

Iwao Hakamada ni imel svoje družine, ki bi se borila zanj, a njegova sestra Hideko je več kot pol stoletja vztrajala in se borila za bratovo svobodo. Hideko, ki je zdaj stara 91 let, je neumorno vodila kampanjo in pritegnila pozornost mednarodnih organizacij za človekove pravice. Njena vztrajnost je Hakamadi prinesla odrešitev, čeprav je njegovo mentalno zdravje med dolgim bivanjem v samici močno propadlo.

Njena izjava pred sodiščem, ko je sodišče razglasilo oprostilno sodbo, je povzela njeno dolgo bitko, o čemer poroča portal Espreso: “Toliko dolgo smo se borili, da je izgledalo, kot da te bitke ne bo nikoli konec. A tokrat sem verjela, da bo konec.” Hideko je bila ves ta čas prepričana, da njen brat ni kriv, in je kljub letom neuspehov vztrajala pri prizadevanjih za ponovno sojenje.

Sistem smrtnih kazni na Japonskem

Japonska ostaja ena redkih razvitih držav, poleg ZDA, ki še vedno ohranja smrtno kazen. Smrtnokazenski zaporniki so pogosto v samicah, kjer imajo zelo omejen stik z zunanjim svetom, vključno z družino. Pogosto dobijo obvestilo o svoji usmrtitvi le nekaj ur pred dejanjem, njihovi odvetniki pa so o tem obveščeni šele po usmrtitvi. Takšen sistem, kjer je obsodba skoraj zagotovljena, saj več kot 99 % primerov vodi v obsodbo, je deležen številnih kritik s strani mednarodnih organizacij za človekove pravice, kot je Amnesty International.

Nova priložnost za življenje

Čeprav je Hakamada zdaj svoboden človek, mu dolga leta v zaporu in samici niso pustila veliko možnosti za normalno življenje. Njegovo duševno zdravje je močno prizadeto, pogosto deluje kot, da ne prepozna realnosti okoli sebe. Po izpustitvi iz zapora leta 2014 je Hakamada začel ponovno uživati v majhnih radostih življenja – posvojil je dve mački in se začel ukvarjati z manjšimi vsakodnevnimi opravili. Njegova sestra Hideko in številni podporniki upajo, da bo lahko preostanek svojega življenja preživel v miru.

Primer Iwao Hakamade ni zgolj zgodba o oprostitvi po dolgih letih. Gre za primer, ki odpira temeljna vprašanja o delovanju pravosodnih sistemov, zlasti v državah, ki še vedno uporabljajo smrtno kazen. Hakamadin primer je bil v veliki meri podprt z mednarodnim pritiskom in vztrajnostjo njegovih odvetnikov ter sestre, kar je pripomoglo k ponovnemu pregledu dokazov in oprostilni sodbi.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X