Univerza v Mariboru se je znašla pod udarom obsežnega kibernetskega napada, zaradi katerega je njihov informacijski sistem še vedno onesposobljen. Napad se je zgodil v sredo zvečer, in po navedbah nekaterih virov za njim stoji skupina ruskih hekerjev, povezana s škodljivo programsko opremo Babuk. Medtem ko preiskava še vedno poteka, so informacije o incidentu skope, saj so pristojni v rektoratu previdni glede razkritja podrobnosti.

Napad z izsiljevalskim virusom Babuk

Gre se za napad s t.i. Babuk ransomware, ki je bil prvič zaznan leta 2021. Ta oblika zlonamerne programske opreme deluje po principu šifriranja datotek na prizadetih sistemih in groženj z razkritjem občutljivih podatkov žrtvam, če ne plačajo zahtevane odkupnine. Babuk ransomware je že večkrat postal tema mednarodnih novic zaradi izsiljevalnih napadov na različne organizacije, vključno z odmevnimi napadi na vladne institucije in velike korporacije.

Organizirana hekerska združba s prefinjeno taktiko

Za Babuk ransomware stoji kriminalna skupina, imenovana Team Babuk, ki deluje po modelu Ransomware-as-a-Service (RaaS). Ta model omogoča drugim kibernetskim kriminalcem uporabo njihovega izsiljevalskega orodja v zameno za delež iztržene odkupnine. Gre za dobro organizirano združbo rusko govorečih hekerjev, ki svoje storitve ponujajo drugim kriminalcem prek temnih spletnih kanalov.

Napadalci grozijo ne le s šifriranjem podatkov, temveč tudi z njihovo javno objavo na spletnih mestih, ki jih sami vzpostavijo. Kot poročajo na portalu GitHub, je Team Babuk že objavil podrobnosti o preteklih napadih na žrtve, ki niso želele plačati odkupnine. Ta dvojna taktika izsiljevanja je pripomogla k temu, da je skupina hitro pridobila sloves med najbolj prefinjenimi kibernetskimi kriminalci.

Preiskava in odziv univerze ter policije

V rektoratu Univerze v Mariboru so zaradi občutljivosti preiskave ostali redkobesedni glede podrobnosti napada, vendar je jasno, da se preiskava nadaljuje. Policija je že vključena v raziskavo, saj gre za resen varnostni incident, ki lahko vpliva na celotno delovanje univerze. Trenutno je glavna prioriteta univerze povrnitev delovanja informacijskih sistemov in zavarovanje občutljivih podatkov.

V podobnih primerih, kot je ta, hekerske skupine pogosto zahtevajo odkupnine v obliki kriptovalut, ki omogočajo anonimno sledenje transakcijam. V preteklosti so zahteve skupine Team Babuk dosegle več milijonov dolarjev, kar dokazuje njihovo prefinjenost in finančne apetite.

Zgodovina in obseg napadov skupine Babuk

Skupino Babuk so prvič zaznali na radarju leta 2021, ko so izvedli odmeven napad na policijsko upravo Washingtona. Iz sistema so ukradli več kot 250 GB občutljivih podatkov in zahtevali odkupnino v višini štirih milijonov dolarjev. Takrat je javnost prvič spoznala taktiko dvojnega izsiljevanja, saj so hekerji grozili, da bodo občutljive podatke javno objavili, če ne bodo prejeli plačila.

Babuk ransomware je od takrat napadel številne druge sektorje, kot so zdravstvo, finance in vladne institucije, kar dokazuje njihov širok obseg delovanja. Uporaba modela Ransomware-as-a-Service jim omogoča širjenje svojega vpliva na različne cilje po svetu, s čimer ogrožajo ne le varnost podatkov, temveč tudi funkcionalnost ključnih storitev.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

Napad na Univerzo v Mariboru še enkrat poudarja pomembnost kibernetske varnosti za vse organizacije, še posebej za javne in izobraževalne ustanove, ki pogosto shranjujejo občutljive osebne podatke študentov in zaposlenih. Incidenti, kot je ta, kažejo na potrebo po okrepljeni zaščiti informacijskih sistemov in povečanem zavedanju o nevarnostih izsiljevalskih napadov.

Medtem ko preiskava še poteka, ostajajo vprašanja, ali bodo storilci zahtevali odkupnino ali pa bodo občutljivi podatki univerze morda postali javno dostopni. Team Babuk je znana po tem, da ne izpusti nobene priložnosti za monetizacijo podatkov, zato je ključnega pomena, da univerza hitro vzpostavi zaščito in okrepi varnostne protokole.

Napisal: E. K.

Vir: Facebook

Izsiljevanje ali obupan poskus reševanja delovnih mest?

Belgijska prestolnica, običajno znana po čokoladi in uradih Evropske unije, se te dni sooča z veliko bolj nenavadnim dogodkom. V Audijevi tovarni v Bruslju je izbruhnil pravi škandal, potem ko so delavci ukradli približno 200 avtomobilskih ključev, s čimer želijo pritisniti na vodstvo podjetja in pridobiti odgovore o usodi tovarne. Zadeva je postala vroča tema v medijih in sprožila val špekulacij o tem, kaj bo sledilo.

V ozadju kraje: negotovost glede prihodnosti

Vse se je začelo z Audijevo objavo julija letos, da je povpraševanje po njihovem električnem modelu Q8 e-tron, ki ga proizvajajo prav v Bruslju, precej upadlo. Ta novica je povzročila val zaskrbljenosti med zaposlenimi. V tovarni dela okoli 3000 ljudi, ki so zdaj v negotovosti, saj je tovarna edina v regiji, kjer se proizvaja ta model. V dodatno olje na ogenj je prililo še sporočilo matične družbe Volkswagen, da v prihodnjih nekaj letih nimajo namena v Bruslju proizvajati nobenega novega modela.

Ta negotovost je pripeljala do skrajnih ukrepov. Delavci, ki so očitno obupani nad pomanjkanjem jasnih odgovorov in zagotovil, so se odločili za neobičajen korak – v nedeljo so ukradli okoli 200 avtomobilskih ključev. To je bil očiten poskus pritiska na vodstvo Audija, saj so delavci jasno povedali: “Nobeno vozilo ne bo zapustilo tovarne, dokler ne dobimo odgovorov.”

Vodstvo zavrača izsiljevanje, vendar se sooča z revoltiranimi delavci

Audi je hitro reagiral na potezo delavcev, vendar na način, ki še dodatno zaostruje situacijo. Vodstvo je javno zavrnilo vsako izsiljevanje in izpostavilo, da ne bodo popuščali pritiskom. Njihov odziv je bil jasen – če ključi ne bodo vrnjeni do določenega roka, bodo proti storilcem vložili kazenske ovadbe. Prav tako so napovedali uporabo nadzornih kamer za identifikacijo krivcev.

A delavci se ne dajo zlahka ustrahovati. Sindikat je že nekaj časa opozarjal na nezadovoljstvo zaposlenih, ki se soočajo z negotovo prihodnostjo. Grožnja zaprtja tovarne ni le teoretična, ampak zelo realna možnost, kar še povečuje napetosti.

Stavke, ki še prihajajo: sindikat pripravlja naslednje korake

Čeprav je kraja ključev radikalen korak, ni prvi znak upora med zaposlenimi. V preteklih dneh so se v Audijevi tovarni vrstile stavke, delavci pa zahtevajo več transparentnosti glede prihodnosti podjetja in njihovih delovnih mest. Največja stavka je napovedana za 16. september, ko naj bi se združili delavci in sindikati ter organizirali množične proteste.

Za številne zaposlene je vprašanje preživetja ključnega pomena. Audi je za belgijsko gospodarstvo pomemben delodajalec, zlasti v Bruslju, kjer je trg dela že tako pod pritiskom. Zaprtje tovarne bi pomenilo izgubo več tisoč delovnih mest, kar bi imelo dolgotrajne posledice za lokalno gospodarstvo.

Električni avtomobili: prihodnost, ki visi na nitki?

Povpraševanje po električnih avtomobilih, ki naj bi bilo ključ do prihodnosti avtomobilske industrije, očitno ni doseglo pričakovanj v Bruslju. Model Q8 e-tron, ki je bil zasnovan kot vrhunski električni SUV, ni uspel prepričati dovolj kupcev, da bi tovarna v Belgiji lahko nemoteno delovala. To je vsekakor zaskrbljujoč znak za prihodnost električnih vozil, še posebej v trenutkih, ko svet vse bolj stavi na trajnost in prehod na zeleno energijo.

Ali bo Audi popolnoma opustil proizvodnjo tega modela ali pa bodo našli novo rešitev, ostaja odprto vprašanje. A kar je jasno, je, da bo prihodnost te tovarne ključno odvisna od tega, ali bo podjetje uspelo ponovno zagnati povpraševanje po električnih vozilih.

Kaj sledi?

Kraja ključev je le še ena epizoda v dolgi zgodbi napetosti med zaposlenimi in vodstvom podjetja. Ta incident kaže, kako daleč so delavci pripravljeni iti, da bi zaščitili svoja delovna mesta. Ali bo Audi popustil pritiskom ali pa se bo odločil za ostrejše ukrepe, bo pokazal čas.

V vsakem primeru pa je jasno, da situacija v Bruslju ne bo kmalu umirjena. Zaposleni zahtevajo odgovore, ki pa jih vodstvo, vsaj za zdaj, ne more ali ne želi ponuditi. Stavke in protesti se bodo verjetno še stopnjevali, dokler ne bo dosežen nek kompromis.

Napisal: N. Z.

Vir: Pexels, www