V zadnjih letih se temperature ne dvigujejo samo na kopnem, ampak tudi v morjih, kar povzroča zaskrbljenost med znanstveniki in okoljskimi strokovnjaki. Jadransko morje se vse bolj segreva, kar lahko povzroči trajne posledice za tamkajšnji morski ekosistem. Podnebne spremembe in vročinski valovi so letos močno vplivali na morsko površje, kjer so bile izmerjene temperature bistveno nad dolgoletnim povprečjem.

Zaskrbljujoči temperaturni ekstremi v Jadranskem morju

Po besedah dr. Martina Vodopivca, oceanografa iz Morske biološke postaje v Piranu, smo letos zabeležili izjemno visoke temperature na površju Jadranskega morja. Najvišja izmerjena temperatura je bila kar 29,5 stopinje Celzija, kar je skoraj 5 stopinj nad običajnim povprečjem. Takšne temperature predstavljajo resno tveganje za morski ekosistem, saj vročinski valovi povzročajo stres pri morskih organizmih, ki so občutljivi na daljša obdobja višjih temperatur.

Vročinski valovi vplivajo na organizme in vabijo tujerodne vrste

Oceanograf Vodopivec pojasnjuje, da kratkotrajni dvigi temperature za morski svet ne predstavljajo večje nevarnosti, saj organizmi takšne spremembe običajno prenesejo. Težava nastane, ko visoke temperature vztrajajo dalj časa, kar se je letos dogajalo več kot mesec dni. To povzroča velik stres za morska bitja, predvsem za bentoške organizme, ki živijo na morskem dnu in imajo omejene možnosti premikanja.

Segrevanje Jadranskega morja pa ne vpliva samo na obstoječe vrste. Toplejše vode vabijo tujerodne vrste, ki so bolj prilagojene toplejšemu podnebju in v preteklosti v Jadranskem morju niso mogle preživeti. Zaradi višjih zimskih temperatur, ki niso več dovolj nizke, da bi te živali odgnale, mnoge nove vrste zdaj ostajajo v naših vodah. Tujerodne vrste lahko resno ogrozijo avtohtoni morski svet, saj pogosto zasedejo življenjske prostore avtohtonih vrst in jih izpodrinejo.

Jadransko morje kot občutljiv ekosistem

Severni Jadran, ki je eden najbolj plitvih delov Sredozemlja, je še posebej občutljiv na temperaturne spremembe. Poleti morje postane izjemno toplo, pozimi pa običajno zelo hladno. Podnebne spremembe zmanjšujejo temperaturna nihanja, kar omogoča, da toploljubne vrste, ki so bile prej le začasno prisotne, zdaj ostanejo skozi vse leto.

Katere vrste ogrožajo Jadran?

V zadnjih letih se v Jadranskem morju pojavlja vedno več tujerodnih vrst rib, rakov in drugih morskih organizmov. Nekatere vrste ne povzročajo večjih težav, medtem ko druge resno ogrožajo avtohtone vrste. Tujerodne živali tekmujejo za prostor in hrano, kar lahko vodi do sprememb v morskih ekosistemih in posledično vpliva na celotno morsko življenje v Jadranu.

Kaj prinaša prihodnost?

Zaradi vse toplejših morij in podnebnih sprememb se bodo razmere v Jadranu verjetno še naprej slabšale. Ekstremni vročinski valovi in stalno naraščajoče temperature bodo v prihodnjih letih prinesli dodatne izzive za zaščito morskega ekosistema. Povečana prisotnost tujerodnih vrst in stres za avtohtone organizme bodo še naprej ogrožali občutljivo ravnovesje v Jadranskem morju.

Za prihodnost našega morja bo ključnega pomena, da spremljamo in preučujemo te spremembe ter sprejmemo ukrepe za zaščito avtohtonih vrst in preprečitev vdora tujerodnih vrst.

Napisal: E. K.

Vir: www, Pexels

V nedavnem izjemnem dogodku na morju pri Novigradu v Istri je ribič Robi Skif posnel neverjeten prizor – tri brazdaste kite, ki so se plavali v bližini njegove barke. Ta redko viden dogodek je navdušil mnoge in pritegnil pozornost ljubiteljev narave ter strokovnjakov za morske sesalce.

Skif, ki je posnetek delil na Facebooku, je v svojem prvem srečanju s temi mogočnimi bitji povedal: »Prvič vidim kite, res še nikoli nisem videl nobenega.« Njegov navdušen odziv odraža redkost tovrstnih opažanj v severnem Jadranu, kjer so brazdasti kiti sicer poznani, a njihovo opazovanje je le občasno.

Brazdasti kit je drugo največje bitje na svetu, takoj za sinjim kitom, in edini stalno prisotni vosati kit v Sredozemlju. V povprečju so ti kiti dolgi okoli 20 metrov, najdaljši primerki pa lahko dosežejo kar 27 metrov. Težijo okoli 70 ton, njihov zgornji del telesa je sivo-rjav, spodnji pa bel, kar omogoča prepoznavanje po nesimetrično obarvani spodnji čeljusti – desna stran je bela, leva pa temna.

Brazdasti kiti so znani po svoji velikosti in dolgem življenjskem obdobju, saj lahko živijo več kot 80 let. Zanimivo je, da se prehranjujejo izključno z majhnimi morskimi živalmi, kot so planktonske kozice, modre ribe, skuše, slaniki in kapeline. V Jadranskem morju se občasno zadržujejo, predvsem pa prihajajo v ta del sveta, da bi našli partnerje in se razmnoževali.

Po podatkih Zavoda Modri svet, ki se ukvarja z raziskovanjem morskega življa, so nazadnje opazili brazdaste kite leta 2017 v bližini Lošinja. Ti kiti se v Jadranu pojavijo v manjših skupinah in največkrat jih lahko opazimo med iskanjem hrane ali pri iskanju partnerjev za razmnoževanje.

Srečanje z divjimi živalmi, kot so brazdasti kiti, je za mnoge izjemno doživetje. Ne samo da ponuja edinstven pogled na te veličastne živali, temveč tudi opozarja na pomen zaščite in ohranjanja morskih ekosistemov. Ribič Robi Skif in mnogi drugi ljubitelji narave tako še vedno ostajajo navdušeni nad tem izjemnim naravnim pojavom in pričakujejo, da bodo takšni trenutki navduševali še dolgo časa.

Kljub temu, da brazdasti kiti niso neznanka v Jadranskem morju, vsak njihov obisk prinaša veselje in ponuja priložnost za izobraževanje in osveščanje javnosti o pomembnosti varovanja teh ogroženih vrst.

EK; Facebook, Pexels

Sever Jadranskega morja je postal prizorišče veselih novic – Inštitut Modri svet (Plavi svijet) iz Velega Lošinja je objavil, da so v creško-lošinjskem akvatoriju zabeležili rojstvo kar devetih delfinjih mladičev. Ta razveseljiva novica je pospremljena z impresivnimi fotografijami, ki prikazujejo mladiče, kot so Caddys24, Jelenas24, Alices24 in Ladas24, v družbi svojih mater.

Z novimi delfinčki, ki so še posebej občutljivi, prihaja tudi odgovornost za vse navtike in obiskovalce morja. Inštitut Modri svet je poudaril, da je zelo pomembno, da se obnašamo spoštljivo do teh mladih morskih bitij. Tukaj je nekaj ključnih nasvetov, kako lahko varno opazujemo novorojene delfine in prispevamo k njihovemu varstvu.

Prvi in najpomembnejši nasvet je, da se delfinom približate le na varni razdalji. Inštitut Modri svet priporoča, da se držite vsaj 50 metrov daleč od delfinov. Tako boste zmanjšali tveganje za vznemirjanje in omogočili delfinom, da se odločijo, ali vas želijo približno spoznati.

Ko se približujete jati delfinov, plujte bočno in počasi. Hitri premiki in nenadni pristopi lahko povzročijo stres pri delfinih in njihovi mladih. S tem načinom plovbe boste zmanjšali možnost, da bi motili njihovo naravno vedenje.

Kroženje okoli delfinov ali poskusi, da bi se jih dotaknili, so strogo prepovedani. Takšni postopki lahko delfine vznemirijo in povzročijo stres, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje in dobrobit. Spoštujte njihov prostor in ne poskušajte se z njimi neposredno povezovati.

Delfini, še posebej mladiči, lahko hitro pokažejo znake stresa, kot so glasno izdihovanje, udarjanje z repom po površini, hitro spreminjanje smeri ali dolgotrajno potapljanje. Če opazite te znake, se takoj umaknite in pustite delfinom, da se umirijo.

Če opazite delfine z mladiči, je priporočljivo obvestiti lokalne naravovarstvene organizacije ali inštitut, ki skrbi za morsko življenje. Vaše informacije lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju in zaščiti teh dragocenih živali.

S spoštovanjem teh preprostih pravil lahko vsak izmed nas prispeva k ohranjanju mirnega in zdravega življenjskega okolja za novorojene delfine in zagotovi, da se bodo tudi prihodnje generacije lahko veselile njihove prisotnosti v Jadranskem morju.

EK; Zajem zaslona Facebook, Facebook