Jadrolinijin katamaran Silba je doživel nesrečo danes okoli 15.40 ure med pristajanjem v Božavi na Dugem otoku. “Imamo informacije, da je katamaran trčil v obalo v Božavi v popoldanskih urah, in to je za zdaj vse, kar vam lahko povemo,” je povedala tiskovna predstavnica zadrske policije Ivana Grbin po objavi, da je katamaran med pristajanjem v Božavi, očitno zaradi odpovedi komand, z udarcem ob obalo povzročil incident.

Kot navaja portal 023, se je vse zgodilo med izvajanjem redne linije Zadar–Brbinj. “Katamaran ni imel pomožne rampe, čeprav bi jo moral imeti po zakonu, zato so potnike izkrcali skozi vrata na premcu s pomočjo lesenih lestev, ki so jih priskrbeli domačini,” je za portal povedal bralec. Na srečo ni poročil o poškodovanih.

su; Foto: redakcija 023.hr

Hrvaška nacionalna ladjarska družba Jadrolinija, ki upravlja z največjim trajektnim prevozom v državi, se je znašla sredi burnih dogodkov, ki so pretresli njeno vodstvo in operacije. Nedavna tragična nesreča trajekta, ki je vzela življenja trem članom posadke, ter vrsta tehničnih in operativnih težav so privedle do razrešitve tehničnega direktorja. Gre za odločitev, ki jo mnogi pozdravljajo, a hkrati opozarjajo, da gre morda zgolj za iskanje grešnega kozla.

Tragična nesreča trajekta šokirala javnost

Nedavna nesreča trajekta Jadrolinije, ki se je zgodila v avgustu, je močno odmevala v hrvaški javnosti. Trajekt, ki je bil na rutinski plovbi med dvema priljubljenima otokoma, je zaradi tehnične napake nenadoma izgubil nadzor in trčil v skale ob obali. Nesreča se je zgodila v slabih vremenskih razmerah, kar je otežilo reševalna prizadevanja. Posledice so bile uničujoče – umrli so trije člani posadke, številni potniki pa so utrpeli poškodbe.

Hrvaška obalna straža in drugi reševalci so sicer hitro prispeli na kraj nesreče, vendar je bilo za nekatere člane posadke žal prepozno. Ta dogodek je sprožil številna vprašanja glede varnosti in tehnične usposobljenosti plovil, ki jih upravlja Jadrolinija, pa tudi o splošnem stanju njihove flote.

Tehnične in operativne težave Jadrolinije

Nesreča ni bila osamljen incident. Zadnjih nekaj let so Jadrolinijo pestile številne tehnične težave, zaradi katerih so trajekti pogosto odpovedovali vožnje, prišlo je tudi do zamud in motenj v oskrbi otoških prebivalcev in turistov. Zaskrbljujoče je tudi, da so številni trajekti zastareli, mnogi med njimi pa niso bili ustrezno vzdrževani.

Ob tem se pojavlja vprašanje, ali so bili stroški vzdrževanja in nadgradnje ladij prevečkrat potisnjeni na stran, zaradi česar so plovila postala bolj dovzetna za okvare in nesreče. Pomorščaki, ki delajo za Jadrolinijo, so že večkrat opozarjali na nevarnosti, ki jih predstavljajo zastarela plovila, a njihov glas očitno ni bil dovolj slišan. Nesreča iz avgusta je zgolj zadnji v vrsti incidentov, ki so ogrozili varnost posadke in potnikov.

Spet se je zgodilo: Jadrolinija ponovno na robu tragedije!

Razrešitev tehničnega direktorja – poteza, ki odpira več vprašanj kot odgovorov

V odzivu na nesrečo in vedno večjo zaskrbljenost javnosti se je vodstvo Jadrolinije odločilo za drastičen korak – razrešitev tehničnega direktorja. Gre za odločitev, ki jo mnogi vidijo kot nujno, saj je bil tehnični direktor zadolžen za vzdrževanje in tehnično delovanje ladij. Pomorščaki so razrešitev pozdravili, vendar so hkrati izrazili skrb, da gre zgolj za preusmerjanje odgovornosti.

“Razrešitev tehničnega direktorja je sicer korak v pravo smer, a to ni dovolj,” je dejal eden izmed pomorščakov, ki je želel ostati anonimen. “Težave so globlje. Potrebne so celovite reforme, ne le zamenjave posameznikov.”

Prav tako se mnogi sprašujejo, ali bo ta poteza res prinesla dolgoročne izboljšave. Mnogi opozarjajo, da so težave v Jadroliniji sistemske in segajo globlje od enega človeka. Zamenjava tehničnega direktorja morda pomeni, da bo krivda padla na nižje ravni, medtem ko se bo vrhunsko vodstvo izognilo resnični odgovornosti.

Sistematične težave v podjetju

Jadrolinija je že dlje časa pod drobnogledom zaradi očitkov o slabem vodenju in zanemarjanju ključnih vprašanj. Pomorski sindikati so že večkrat opozarjali na nezadostno vlaganje v obnovo ladijskega parka, kar se zdaj kaže v večjem številu tehničnih napak. Nesreča iz avgusta je bila samo vrh ledene gore.

Poleg tega se soočajo tudi z izzivi na trgu, saj se povečujejo pritiski konkurenčnih prevoznikov, ki ponujajo bolj sodobne ladje in bolj zanesljive storitve. Čeprav Jadrolinija uživa privilegiran položaj kot državno podjetje, to ne pomeni, da se lahko izogne spremembam in potrebnim prilagoditvam.

Je prihodnost Jadrolinije v nevarnosti?

Vprašanje, ki se zdaj pojavlja, je, ali bo Jadrolinija uspela izplavati iz te krize. Zaupanje javnosti je omajano, še posebej med otoškimi prebivalci, ki so odvisni od njihovih storitev. Nesreča je vzbudila strahove o varnosti in zanesljivosti, kar bi lahko povzročilo, da bodo potniki začeli iskati alternative.

Jadrolinija se bo morala hitro odzvati in sprejeti nujne ukrepe, če želi povrniti zaupanje. Vendar se zdi, da bodo potrebne globlje reforme, ne zgolj kadrovske zamenjave. Potrebno bo temeljito izboljšati floto, povečati vlaganja v vzdrževanje in izobraževanje posadke ter poskrbeti za boljšo komunikacijo z javnostjo.

Razrešitev tehničnega direktorja v Jadroliniji po nesreči trajekta in vrsti tehničnih težav je znak, da vodstvo podjetja skuša ukrepati. A ali bo ta poteza dovolj za rešitev globokih težav, s katerimi se sooča hrvaška ladjarska družba, ostaja vprašanje. Nesreča je razkrila vrsto sistemskih težav, ki zahtevajo resno in dolgoročno obravnavo. Če se ne bodo lotili korenitih reform, bi lahko Jadrolinija tveganja nadaljnjih nesreč in izgube javnega zaupanja še povečala.

Zato bodo prihodnji koraki ključni za prihodnost hrvaškega trajektnega prevoza. Hkrati pa bo hrvaška javnost še naprej pozorno spremljala, kako se bo vodstvo podjetja spopadlo z izzivi, ki so pred njim.

Napisal: N. Z.

Vir: www

V zadnjih dneh se na Hrvaškem vse bolj dvigujejo strasti glede stanja v nacionalni ladjarski družbi Jadrolinija. Še posebej po zadnjem incidentu, ko je trajekt, poln potnikov in vozil, doživel resno tehnično okvaro, ki bi se lahko končala tragično. To je povzročilo val nezadovoljstva in strahu med javnostjo, ter odprlo številna vprašanja o varnosti in vzdrževanju plovil, ki jih upravlja Jadrolinija.

Nesreče, ki jih ne bi smelo biti

Incident se je zgodil v pristanišču Supetar, kjer je trajekt zaradi tehnične okvare med pristajanjem izgubil nadzor nad klančino, ki je končala v morju. Na srečo se je to zgodilo tik pred prihodom v pristanišče, kar je preprečilo potencialno katastrofo. Vendar pa ta sreča v nesreči ni uspela utišati kritik, ki prihajajo s strani sindikatov in poznavalcev pomorskega prometa.

Neven Melvan, glavni tajnik hrvaškega sindikata pomorščakov, je v izjavi poudaril, da gre za trajekt, star komaj deset let, kar pa ne bi smelo pomeniti, da se lahko zanemarja redno vzdrževanje. “Vsi deli morajo biti novi, predvsem potrošni deli, kot so jeklenice, ki se morajo pravočasno menjati,” je dejal Melvan in dodal, da opozarjajo na te težave že več kot dve leti, a so njihova opozorila večinoma preslišana.

Sistem, ki se podira

Nesreče, kot je ta v Supetru, niso osamljen primer. Letos je Jadrolinija že večkrat doživela tehnične okvare na svojih plovilih, kar kaže na sistemske težave znotraj družbe. Problematično je predvsem pomanjkljivo vzdrževanje, ki je posledica varčevalnih ukrepov. Inženirji, ki so pregledali slike zadnje nesreče, so opazili, da je jeklenica klančine počila zaradi pomanjkljivega vzdrževanja hidravličnih sistemov. To kaže na slabo vzdrževanje in varčevanje na ključnih komponentah plovil.

Sindikat pomorščakov trdi, da so zaposleni preobremenjeni, saj mnogi od njih delajo več kot 14 ur na dan, kar vodi do napak in nesreč. Kritike letijo tudi na vodstvo družbe, ki naj bi bila preveč osredotočena na dobičke, ne pa na varnost in kakovost storitev. Ena izmed ključnih točk nezadovoljstva je nabava delov za plovila, ki naj bi jih Jadrolinija kupovala od nezanesljivih proizvajalcev, kar posledično vpliva na varnost potnikov.

View this post on Instagram

A post shared by Jadrolinija (@jadrolinija)

Kdo je odgovoren?

Zaradi vse pogostejših incidentov so se začela pojavljati tudi vprašanja o odgovornosti države. Melvan je izpostavil potrebo po postavitvi novih standardov na državni ravni, ki bi zagotovili boljše vzdrževanje in varnost na vseh plovilih v državni lasti. To bi lahko vključevalo ustanovitev posebne agencije za obalni linijski promet, ki bi nadzorovala varnost in tehnično ustreznost plovil.

Jadrolinija, kot največji hrvaški ladjar, igra ključno vlogo v povezovanju številnih otokov s celino, zato je njeno delovanje bistveno za vsakdanje življenje mnogih Hrvatov. Vendar pa trenutne razmere kažejo, da se podjetje sooča z resnimi težavami, ki lahko ogrozijo življenja potnikov.

Kaj prinaša prihodnost?

Vodstvo Jadrolinije se brani, da se trudijo zagotoviti varnost na svojih plovilih in da bodo izvedli notranjo preiskavo, ki bo razkrila vzroke za zadnji incident. Kljub temu pa ostaja vprašanje, ali bodo te preiskave resnično pripeljale do izboljšanja, ali pa bodo zgolj zamaskirale globlje sistemske težave, s katerimi se sooča podjetje.

Zaskrbljeni potniki in zaposleni sedaj čakajo na konkretne ukrepe, ki bodo zagotovili, da se takšne nesreče ne bodo več ponavljale. Jasno je, da bo potrebna temeljita reforma v upravljanju in vzdrževanju flote, da se bo ponovno vzpostavilo zaupanje v Jadrolinijo. Do takrat pa ostaja grenak priokus strahu in negotovosti, ko se ljudje vkrcajo na enega izmed trajektov te nekoč spoštovane ladjarske družbe.

Zadnji incident je le še ena izmed opozorilnih luči, ki kliče po nujnih spremembah. Čeprav so se doslej nesreče večinoma končale brez žrtev, pa se postavlja vprašanje, kako dolgo bo trajalo, preden bo sistemska nevzdržnost privedla do tragedije, ki bi jo bilo mogoče preprečiti.

Napisal: N. Z.

Vir: Instagram, www

Umrli so trije zaposleni Jadrolinije, četrti poškodovani mornar pa je bil odpeljan v bolnišnico. Po podatkih reškega KBC-ja je utrpel hude poškodbe rame in kolka.

MALI LOŠINJ – „Največja tragedija v Jadroliniji po smrti mornarjev med domovinsko vojno je terjala življenja vodje stroja Boška Kostovića (56) iz Vinišća ter dveh krmarjev, Marka Topića (39) iz Solina in Denisa Šarića iz Zadra,“ poroča spletni portal Dnevnik.hr.

Četrti poškodovan

Umrli so trije zaposleni Jadrolinije, četrti poškodovani mornar pa je bil odpeljan v bolnišnico. Po podatkih reškega KBC-ja je utrpel hude poškodbe rame in kolka.

Predsednik uprave Jadrolinije David Sopta je v pogovoru za Dnevnik Nove TV tik po tragičnem dogodku dejal, da so umrli vodja stroja in dva krmarja: „Vsi umrli pomorščaki so hrvaški državljani, dva pomorščaka sta iz Splita. območje, eden pa je iz Zadra, mi pa smo prispeli v podporo ostali posadki in poveljniku ter spremljamo potek dogodkov,“ je dejal Sopta.

V šoku

Eden od članov posadke, ki je bil priča nesreči, je zaradi šoka, ki ga je doživel, končal na oddelku za psihiatrijo reškega KBC, dodaja Jutarnji list, ki piše, da gre za pomorščaka, ki je bil v nedeljo več ur v stanju šoka. Na klopci na soncu nedaleč od trajekta je tja do 19. ure čakal reševalno vozilo.

Žalujejo

Jadrolinija je razglasila tridnevno žalovanje in vse zastave na trajektih so spuščene, svoj logotip z belim ozadjem pa so prebarvali v črno; v posameznih pristaniščih, kjer plove Jadrolinija, pa se prižigajo sveče v spomin na umrli trojec…

Lastovo na poti v Zadar

V Malem Lošinju se je 11. avgusta 2024 zgodila tragična nesreča, v kateri so umrli trije člani posadke trajekta Jadrolinije, eden pa je bil huje poškodovan. Nesreča se je zgodila, ko je med pripravljanjem trajekta na vkrcanje vstopna rampa nenadoma padla na štiri mornarje. Kljub takojšnji intervenciji gasilcev in prevozu preživelega v bolnišnico je bila nesreča usodna za tri mornarje. Trajekt Lastovo, ki je bil vpleten v nesrečo, bi moral izpluti iz Malega Lošinja proti Zadru ob 16. uri, vendar je bil zaradi nesreče ta odhod odpovedan. Gre za enega najhujših incidentov v zgodovini Jadrolinije, ki je globoko pretresel celotno hrvaško pomorsko skupnost.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Morski.hr

Ladja Lastovo je še vedno v pristanišču in ima prepoved plovbe do zaključka vseh preiskav. Posadka ladje je bila zamenjana.

MALI LOŠINJ – Končana je preiskava grozljive nesreče v Malem Lošinju, v kateri so življenje izgubili trije Jadrolinijini jadralci. Državno pravobranilstvo je odredilo nadaljnje preiskave, da bi ugotovili, zakaj je klančina padla. Četrti mornar, ki so ga s hudimi poškodbami urgentno prepeljali v KBC Reka, je stabilen in izven življenjske nevarnosti in bo čez dan premeščen z intenzivne nege na oddelek. Ladja Lastovo je še vedno v pristanišču in ima prepoved plovbe do zaključka vseh preiskav. Posadka ladje je bila zamenjana.

Inšpekcija na delu

„V tem trenutku še vedno potekajo preiskovalna in preiskovalna dejanja s strani državnega pravobranilstva, torej kriminalistične policije, ministrstva za morje, promet in infrastrukturo, torej inšpekcijskih služb, ter preiskava nesreče. agencijo, tako da vsak opravlja svoje delo na svojem področju,“ je za Dnevnik.hr pojasnil Vladimir Malnar, ki je vodja službe za varnost plovbe v luški upravi Rijeka.

Vzrok grozljive nesreče v Malem Lošinju preiskujejo. Med poročanjem novinarja Dnevnika Nove TV je policija preizkusila, kako je bil videti padec trajektne rampe, srhljiv zvok pa so posnele kamere.

Spomnimo:

na Malem Lošinju se je 11. avgusta 2024 zgodila tragična nesreča, v kateri so umrli trije mornarji Jadrolinije. Nesreča se je zgodila okoli 15:30, ko je na trajektu “Lastovo” med operacijo spuščanja ali dviganja padla težka rampa in stisnila mornarje. V nesreči so življenje izgubili vođa stroja in dva kormilarja, medtem ko je bil prvi časnik palube hudo poškodovan in so ga gasilci rešili iz morja.

Nesreča je šokirala tako lokalno prebivalstvo kot tudi širšo javnost, na trajektih Jadrolinije pa so v znak žalovanja zastave spuščene na pol droga.

Novinar Dnevnika Nove TV Marko Balen se je v Malem Lošinju pogovarjal z županjo Malega Lošinja Ano Kučić in opozoril na grozljiv zvok, ki ga je slišati na posnetku. Gre za zvok padajoče rampe, ko je policija dan po tragediji ponovno preizkusila. Zvok udarca rampe je vidno pretresel tudi županjo, ki se je v izjavi ustavila in s težavo nadaljevala z besedo. Prav ta zvok so v nedeljo malo po 15. uri slišali tisti, ki so se znašli v bližini nesreče.

“To je pravzaprav zelo žalosten trenutek. Naše misli in molitve so z osebo, ki je v KBC, in upamo na hitro okrevanje. To je dogodek, ki je pretresel ne le naše mesto, ampak v črnino zavil celotno Hrvaško, in mi kot otok in pomorska destinacija, mesto, ki je povezano s pomorsko dediščino, neizmerno cenimo in smo hvaležni za dolgoletna odrekanja naših kapitanov, mornarjev in mornarjev, tudi danes je ta tragedija še globlja in večja boleče,“ je dejala županja Kučić, šlo pa ni niti brez solza..

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona Dnevnik.hr

Devet ur in pol je trajala agonija potnikov, ki so se zjutraj ob 10.30 odpravili iz Splita proti Veli Luki.

SPLIT, HVAR, KORČULA – Pesem je tisto, kar zdravi in pomirja. Tako nekako so si mislili tudi potniki trajekta Oliver, ki je v lasti družbe Jadrolinija. Včeraj so se nič hudega sluteči v Splitu ob 10.30 ukrcali na trajekt, da bi bili 13.30 na Korčuli. Pa nič od tega, na cilj so prispeli slabih šest ur kasneje!

Zakaj? Ker se je dan pred tradicionalnim koncertom v čast Oliverju Dragojeviću pokvaril trajekt Oliver, točno tako, kot so predvidevali strokovnjaki in sindikalisti, saj naj bi Jadrolinija kupila tehnično pokvarjeno ladjo, opozarja spletni portal Dalmacija danas.

Devet ur in pol je trajala agonija potnikov, ki so se zjutraj ob 10.30 odpravili iz Splita proti Veli Luki. Oliver je več ur lebdel v Korčulanskem kanalu, potem ko je dvakrat prišlo do tehnične okvare. Imeli naj bi težave s hlajenjem motorja, zato je 340 potnikov brez klimatske naprave čakalo na prihod vlačilca, nadaljuje Danas.hr.

Trajekt je bil kupljen letos v Grčiji, stal je 12 milijonov evrov, 2.7 milijona so namenili remontu. Oliver je plul dobra dva meseca in imel že nekaj tehničnih okvar, včerajšnja ni bila prva…

„Zadnji štirje trajekti za Jadrolinijo, zgrajeni na Hrvaškem, so: Kornati, Brač, Krk in Mljet, med letoma 2011 in 2015. V naslednjih osmih letih skorumpirane vlade HDZ Plenković ni zgradil nobenega trajekta v hrvaških ladjedelnicah, temveč je v tujini kupoval stare in nevarne ladje, ki zahtevajo precejšnje predelave, da bi ustrezale pravilom plovbe,“ pa na Facebooku opozarja županja Ivana Marković, županja Supetra.

„Zakaj bi kupovali starodavne ladje, ki jih nihče noče? Zakaj ne uporabljamo sredstev EU kot Danci? Nekako se odgovor kar sam po sebi vsiljuje. Kupovanje starih ladij nekje zunaj omogoča plovbo v sivih vodah, provizije, evropski denar pa je pod strogim nadzorom, česar so se člani HDZ naučili na težji poti. Tako nimamo niti uspešne ladjedelnice, niti nimamo kakovostnih ladij. Sindikat pomorščakov Jadrolinije je aprila posvaril pred nakupom starih trajektov, ki zahtevajo precejšnje predelave, predsednik NO Jadrolinije pa je odstopil zaradi nakupa ladij »brez temeljite priprave, kar vodi v visoke stroške in dolgoročno prilagajanje pred začnejo na rednih progah«. Kar zadeva ladjo Oliver, ki je očiten primer nepravilnosti v strateškem podjetju Jadrolinija, je žalostno, da se z vsem tem povezuje ime enega največjih glasbenikov in da se je ladja, ki je bila plačana neverjetnih milijon evrov, ustavila v sredi lepega poletnega dne. Kaj bi se zgodilo s potniki in ladjo, če bi se to zgodilo v vetru sredi zime? Kot podpredsednik odbora za pomorstvo, promet in infrastrukturo bom zahteval razpravo o tej temi na parlamentarnem odboru in odgovore na ta veliki škandal v Jadroniji,“ je še opozorila županja.

Oliver Dragojević

Oliver Dragojević, rojen 7. decembra 1947 v Splitu, je bil eden najvplivnejših in najbolj priljubljenih hrvaških pevcev in skladateljev. Njegova kariera, ki je trajala več kot štiri desetletja, je zaznamovala številne generacije s pesmimi, ki so se dotaknile src poslušalcev po celotnem Balkanu in širše.

Dragojević je že od mladosti kazal izjemen glasbeni talent. Svojo glasbeno pot je začel s sodelovanjem v različnih lokalnih bendih, preden se je pridružil skupini Batali. Pravi preboj pa je doživel kot solo izvajalec, ko je leta 1974 na Splitskem festivalu zapel pesem “Ča će mi Copacabana”.

Njegove pesmi, med katerimi izstopajo “Molitva za Magdalenu”, “Cesarica” in “Pismo moja”, so postale zimzelene uspešnice, ki so združevale poetična besedila in melodične harmonije. Oliver je bil znan po svojem prepoznavnem glasu in sposobnosti, da s svojo glasbo izrazi globoke emocije.

Prejel je številne nagrade in priznanja ter sodeloval z mnogimi uglednimi glasbeniki. Oliver Dragojević je 29. julija 2018 izgubil boj z rakom, vendar je njegova glasbena zapuščina še vedno živa in še naprej navdihuje mnoge glasbene ustvarjalce in ljubitelje glasbe.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Al Jazeera News