Janša oproščen v zadevi Trenta: »Naš boj ni končan« Celje, 18. april 2025 – Na celjskem okrožnem sodišču se je danes zaključil prvostopenjski sodni postopek v odmevni zadevi Trenta, v kateri so bili obtoženi Janez Janša, Branko Kastelic in Klemen Gantar. Sodišče je vse tri obtožene oprostilo očitkov o zlorabi položaja in korupciji pri prodaji zemljišča v Trenti. Navdušenje pred sodiščem - Podporniki pozdravili razsodbo Množica podpornikov Janeza Janše se je zbrala pred sodiščem že pred izrekom sodbe. Ko so izvedeli za oprostilno sodbo, je med njimi završalo od navdušenja, sledil pa je glasen aplavz. Nekateri so razplet označili kot zmago pravice nad politično motiviranim pregonom. .@JJansaSDS: Oprostilna sodba se ne bi zgodila, če ne bi bilo v

Izrek sodbe je predviden ob 14. uri, pričakuje pa se, da bo odločitev sodišča imela pomembne politične posledice. ​ CELJE - Danes, 18. aprila 2025, bo na Okrožnem sodišču v Celju izrečena sodba v odmevni zadevi Trenta, v kateri so obtoženi predsednik SDS Janez Janša, nekdanji direktor podjetja Imos Branko Kastelic in nekdanji direktor podjetja Eurogradnje Klemen Gantar. Tožilstvo jim očita domnevno sporne nepremičninske posle, povezane s prodajo Janševe parcele v Trenti, ki naj bi bili izvedeni z namenom pridobitve neupravičene premoženjske koristi. Tožilstvo za Janšo in Kastelica predlaga po dve leti zaporne kazni, za Gantarja pa leto dni pogojne kazni s preizkusno dobo treh let. ​ Kaj je tu spornega? Ozadje primera sega v leto 1992, ko je Janša kupil

Pred sodiščem so se zbrali Janševi podporniki, ki so protestirali proti domnevnemu krivosodju. Med govorci sta bila tudi vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec in poslanec Zvonko Černač, ki sta opozorila na politično motiviranost procesa .​ CELJE - Na Okrožnem sodišču v Celju se je danes zaključila glavna obravnava v zadevi Trenta, kjer so obtoženi predsednik SDS Janez Janša, nekdanji direktor Imosa Branko Kastelic in nekdanji direktor Eurogradenj Klemen Gantar. Tožilstvo je v sklepni besedi za Janšo in Kastelica predlagalo po dve leti zapora, za Gantarja pa eno leto pogojne kazni. Obramba je zavrnila vse očitke in predlagala oprostilno sodbo. Izrek sodbe je predviden za petek ob 14. uri. Hvala vsem, ki ste danes prišli v Celje in vsem, ki ste pošiljali podporo. S

Zadeva Trenta: Sojenje Janezu Janši v zaključni fazi – tožilstvo zahteva dve leti zapora Na celjskem sodišču se zaključuje eno najbolj razvpitih sojenj v zadnjih letih – zadeva Trenta. Janez Janša, nekdanji premier in trenutni predsednik SDS, skupaj z Brankom Kastelicem in Klemnom Gantarjem, odgovarja zaradi domnevno spornega nepremičninskega posla. Medtem ko tožilstvo vztraja pri dveh letih zapora za Janšo, se pred sodiščem vrstijo protesti. Glasni, čustveni – in številčni. Med Aljaževim stolpom in Imosovimi računi Ko človek pomisli na Trento, pomisli na planine. Mir. Lesene brvi čez Sočo. A v tej zgodbi – nič od tega. Samo zemljišče s propadajočo kmetijo, dolgimi sencami iz preteklosti in še daljšim spisom. Zgodba sega v leto 2005, ko je Jan

Sodišče je Janezu Janši na prvi stopnji izreklo dve leti in dva meseca zapora zaradi domnevnega oškodovanja v primeru Trenta. A sodba še ni pravnomočna, postopek še ni končan. LJUBLJANA – Posestvo Trenta številka 59. Dve leti in dva meseca zapora. Sodna zgodba z imenom Janez Janša, ki je zdaj znova eksplodirala v javnosti, ni samo kazenski primer. Je simptom. Ogledalo. In še en opomin, kako neskončno dolgo lahko traja, preden dobiš odgovor – in če ga sploh kdaj. Sodišče in tožilstvo zadeve javno še niso komentirali. Članek temelji na javno dostopnih virih in objavah, sodni postopek pa še ni zaključen. V dokumentu, ki je zakrožil po spletu (in ga je objavil kar Janša sam), piše povsem nedvoumno: „Obtoženemu Ivanu Janši se na podlagi drugega odstav

Slovenski upokojenci si lahko po trenutni zakonodaji prislužijo nekaj dodatnih evrov – a pod strogimi pogoji. Delo je omejeno na 720 ur na leto, pri tem pa ne smejo preseči določenega zaslužka, sicer jih čaka kazen. Mnogi menijo, da gre za nepošteno omejevanje tistih, ki si želijo (ali morajo) delati tudi po upokojitvi. Kaj pravi zakon? Trenutno lahko upokojenci delajo največ 60 ur na mesec, v izjemnih primerih do 90 ur (a le trikrat letno). Najnižja bruto urna postavka znaša 7,35 evra, skupni letni dohodek pa ne sme preseči 10.985,91 evra (poroča ZPIZ). Kar koli več? Grozijo kazni. Upokojenci lahko dobijo globo med 250 in 500 evri, delodajalci pa od 1.200 do 3.000 evrov, če dovolijo preveč ur dela (ZSSS). Ampak zakaj? Ali ne bi morala biti izbira vsakega posamezn

Ko bi človek mislil, da so v politiki že videli vse, pride trenutek, ko se vsak dvom razblini – dogajanje v Državnem zboru prejšnji teden je bilo takšno. Poslanec SDS Andrej Hoivik je pred časom (v začetku decembra 2024) predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič podaril knjigo "Budnica", avtorja Janeza Janše, s precej nenavadnim posvetilom: "Spoštovana predsednica Državnega zbora mag. Klakočar Zupančič, naj tudi vam čim prej zazvoni! Poslanec SDS Andrej Hoivik." Seveda takšna gesta ni ostala brez odziva. Predsednica DZ je knjigo zavrnila, nato pa se je politični plamen razplamtel. Hoivik je njeno reakcijo komentiral: "Žal je knjiga z nagovorom in mnenjem predsednika stranke SDS končala v smeteh s strani predsednice DZ." O tem smo poročali tu

V Phoenixu, Arizona, se je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump ob podpori republikanske večine v obeh domovih kongresa udeležil dogodka, na katerem je brez olepševanja razkril nekaj ključnih prioritet svojega novega mandata. Z ostrimi besedami in odločnim tonom je napovedal vrsto ukrepov, ki bodo korenito posegli v ameriško družbo, predvsem na področju pravic transspolnih oseb, migrantske politike in športa. "Konec norosti" ali korak nazaj? Trump je svoj govor začel z retorično ostjo, ki je njegova stalnica: "ZDA so predolgo dopuščale norosti – tega je zdaj konec." Eden od prvih ukrepov njegove vlade bo podpis izvršnih ukazov, ki bodo prepovedali medicinske posege za spremembo spola pri otrocih, odstranili transspolne osebe iz vojske ter poskrbeli, da bodo

LJUBLJANA – “Molčala je,” se glasi eden bolj udarnih očitkov Janeza Janše na račun predsednice republike Nataše Pirc Musar. In res – če s(m)o že navajeni, da slovenska politika včasih spominja na slabo režirano gledališko igro, kjer nihče ne ve, kdaj je scena končana, je zadnja poteza poslancev SDS naletela na prav tako predvidljivo, kot razgibano reakcijo. Protestni odhod s seje Državnega zbora ob prisotnosti Pirc Musarjeve naj bi bil simboličen opomin, češ: “Mi ne pristajamo na njeno igro.” Pa je bil to res le teater? Ali pa nekaj več? Enostavno povedano – tu gre za vse kaj drugega kot le opozicijsko nagajanje. Kaj je zmotilo Janšo in njegove? Brez dolgovezenja: Janša Pirc Musarjevi očita ignoriranje osamosvojitvenih vrednot in pristransko tiši

LJUBLJANA – Nov incident v Državnem zboru, ki razburja javnost: Predsednica Državnega zbora in knjiga “Budnica” Janeza Janše V Državnem zboru je spet zavrelo. Glavno vlogo v političnem spopadu, ki bi bil v vsakem romanu absurda videti kot simboličen trenutek slovenske demokracije, sta odigrala predsednica Urška Klakočar Zupančič in poslanec Andrej Hoivik. Spor je zanetila knjiga “Budnica”, ki jo je Hoivik prinesel na sejo – in ki je, kot se zdi, v očeh predsednice postala predmet skorajda sakralnega nesporazuma. Knjiga, ki razburja “Budnica”, delo nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše, očitno ni običajna knjiga. Že sama prisotnost na seji je zadoščala, da je Urška Klakočar Zupančič reagirala z navodilom, naj varnostnik knjigo poslancu odvza