Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Financiranje LGBTQ+ projektov ali “spet javni denar za mavrične?!”

LJUBLJANA – Jelinčič znova udaril po “mavričnih”: Ali je financiranje LGBTQ+ organizacij res nepotrebno?

Ko se “mavrični” vpletejo v javni proračun

Zmago Jelinčič Plemeniti, znan po svojih brezkompromisnih izjavah, je še enkrat udaril v občutljivo temo – financiranje LGBTQ+ organizacij. Tokrat je na družbenih omrežjih delil svoje nestrinjanje z javno porabo sredstev za tovrstne projekte in zapisal: “Spet javni denar za mavrične. Kaj je dodana vrednost? Podpora buzerantstvu in deviantnosti.” S temi besedami je pritegnil pozornost širše javnosti, podkrepil pa jih je z dokumentom Ministrstva za javno upravo, ki razkriva dodelitev 70.000 evrov več LGBTQ+ organizacijam, kot so Društvo Legebitra, Zavod TransAkcija in Društvo Parada ponosa.

Jelinčičeva retorika je, kot bi kdo pričakoval, znova zanetila razpravo. Njegovi privrženci so ga pohvalili, ker naj bi “povedal resnico brez olepšav”, medtem ko so zagovorniki človekovih pravic njegove izjave označili za “nič manj kot sovražni govor” (poroča STA).

Zakaj so LGBTQ+ organizacije sploh na seznamu?

Javnost pogosto pozablja, da je financiranje nevladnih organizacij del širše strategije države za spodbujanje enakopravnosti in družbene vključenosti. Organizacije, kot so Legebitra, igrajo ključno vlogo pri ozaveščanju o pravicah LGBTQ+ skupnosti in zagotavljanju storitev, kot so svetovanje, izobraževanje in pomoč žrtvam diskriminacije. Država pa z njihovim financiranjem izpolnjuje svoje zakonske obveznosti, ki izhajajo iz slovenske ustave in evropskih konvencij o človekovih pravicah.

Pa vendar – zakaj je to nekaterim trn v peti? Kritiki, med njimi Jelinčič, trdijo, da LGBTQ+ skupnost že uživa enakopravnost, zato dodatno financiranje “nepravično favorizira določeno manjšino.” Zanimivo je, da istočasno teh kritik ne slišimo, ko gre za financiranje katoliških ali kulturnih društev.

Koliko “mavričnega” denarja gre iz proračuna?

V letu 2024 je Ministrstvo za javno upravo LGBTQ+ organizacijam namenilo po 70.000 evrov za posamezen projekt. Skupni znesek presega nekaj sto tisoč evrov. Ta denar je namenjen ozaveščevalnim kampanjam, delavnicam v šolah in podpori transspolnih oseb. Kritiki pravijo, da bi bila ta sredstva bolje porabljena za izboljšanje zdravstvenega sistema, a pozabljajo, da prav diskriminacija posredno vpliva na slabše duševno zdravje teh skupin – kar na koncu dodatno obremeni zdravstveni sistem.

Pomisleke je razblinil tudi eden izmed predstavnikov Legebitre, ki je za STA poudaril: “Gre za drobiž v primerjavi z milijoni, ki jih država namenja drugim nevladnim organizacijam, pa o tem nihče ne razpravlja.”

Odzivi javnosti: Strasti na obeh straneh

Kot vedno, Jelinčičeve izjave polarizirajo. Na eni strani mu nekateri ploskajo, češ, da odpira teme, o katerih se drugi politiki izogibajo govoriti. Na drugi strani pa zagovorniki LGBTQ+ skupnosti opozarjajo, da takšna retorika spodbuja sovraštvo in lahko vodi v resnejšo diskriminacijo. “Vsaka takšna izjava ima posledice, ki jih je težko izmeriti – ampak zagotovo spodbuja netoleranco,” je komentiral sociolog z ljubljanske Filozofske fakultete (poroča STA).

Kaj pravijo številke in raziskave?

Slovenija na področju pravic LGBTQ+ oseb sicer ni na repu Evrope, a tudi ne izstopa kot vodilna. Po podatkih raziskave ILGA-Europe iz leta 2023 se uvršča na sredino lestvice, kar kaže, da je še veliko prostora za izboljšave. LGBTQ+ organizacije trdijo, da so njihovi programi ključni za preprečevanje diskriminacije. Kljub temu, da Slovenija na papirju zagotavlja pravno enakost, je dejanska situacija za mnoge posameznike še vedno daleč od idealne.

Pravna obveznost ali moralna izbira?

Država je zakonsko zavezana k spodbujanju enakopravnosti, a Jelinčičeva kritika odpira bolj filozofsko vprašanje: ali so projekti, ki so namenjeni eni manjšini, res upravičeni? “Vprašanje je preprosto – ali država res ve, kako najbolje porabiti denar? In ali so potrebe LGBTQ+ skupnosti res prednostne pred, recimo, pomočjo starejšim?” je za STA komentiral ekonomist z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Kje potegniti črto?

Jelinčičeve izjave niso presenečenje – so le del širše retorike, ki pogosto nasprotuje progresivnim spremembam. A vsakič znova odpirajo pomembno vprašanje: kdo ima pravico do javnih sredstev in zakaj? Medtem ko zagovorniki trdijo, da so LGBTQ+ pravice še vedno ogrožene, kritiki opozarjajo, da financiranje teh organizacij postavlja neželeni precedens.

Na koncu pa ostaja vprašanje: kdo bo odločal, kaj je res dodana vrednost za družbo in kaj ne? Lahko pa si vsi le želimo, da bi ta razprava pripeljala do boljšega razumevanja – ne pa le še večje polarizacije.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X