Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

3,4 milijona prijav za eno službo – kaj Kitajce žene v javni sektor?

PEKING: “Železna skleda riža” – stabilnost ali zabloda?

Nacionalni izpit za javno upravo, znan kot guokao, je znova privabil množico mladih Kitajcev – letos rekordnih 3,4 milijona. Je to res vstopnica v svet stabilnosti, ugleda in varnosti ali le idealizirana predstava, ki bo razočarala marsikaterega sanjača?

Guokao: tradicija, ki vzbuja občudovanje in strah

Ko se na Kitajskem omeni “železna skleda riža”, se mnogim nariše podoba življenja brez stresa, z zajamčenim dohodkom in varnostjo do upokojitve. Pa je res vse tako idealno? Nacionalni izpit guokao, ki je danes sinonim za meritokracijo, ima korenine v cesarskem sistemu državnih preizkusov, starim več kot dva tisoč let. Takrat so izbranci dobesedno prisegali zvestobo cesarju – danes pa stabilnosti.

A če je cesar nekoč ponujal službe brez konkurence, se danes za eno delovno mesto poteguje kar 86 ljudi. Letos je bilo na voljo 39.700 mest – številka, ki bledi ob 3,4 milijona prijavljenih. Kar nekaj razočaranih bo tako ostalo na obrobju sistema, vprašanje pa je, ali si bodo sploh kdaj opomogli od poraza.

Izpit guokao privabil milijone ljudi.

Mit o stabilnosti – koliko je vreden?

V času, ko Kitajska prestaja hude gospodarske pretrese – od nepremičninske krize do dolgov lokalnih oblasti – mnogi v javnem sektorju iščejo varno zatočišče. Stabilnost, ki naj bi jo ponujala “železna skleda riža”, je sicer privlačna, vendar je marsikdaj zgolj iluzija.

Iz pokrajin, kot je Guizhou, prihajajo poročila o zamudah pri plačah, celo mesečnih izpadih dohodka. 4000 juanov na mesec? To je vse? Kot je za Reuters pojasnil profesor sociologije: “Sedanja generacija diplomantov ni izkusila množičnih odpuščanj iz 90. let prejšnjega stoletja, zato imajo povsem nerealno predstavo o stabilnosti v javnem sektorju.”

Toda kaj jih žene? Po mnenju mnogih predvsem socialni ugled – priložnost, da se pohvalijo z nazivom javnega uslužbenca in uživajo privilegije, ki jih ta naziv prinaša. Ironija? Tisti privilegiji danes bledijo, vendar to ne odvrne množic.

Zakaj guokao še vedno privablja?

Pravijo, da “upanje umre zadnje”. Morda je prav to razlog, da 24-letna Klaire, ena izmed letošnjih kandidatov, ni oklevala. Kot je povedala za Reuters, je bila priča odpuščanju kolegov med pripravništvom v tehnološkem podjetju. Njena odločitev je bila jasna: “Nočem več tveganja.” Devet ur na dan je posvetila učenju in za inštrukcije odštela 980 juanov – približno 130 evrov. Pri tem ji ni pomagalo niti dejstvo, da pozna javne uslužbence, ki že mesece niso prejeli plače.

Takšne zgodbe kažejo, kako močno je delo v javni upravi vpet v kolektivno zavest. Kljub težavam mladi še vedno vidijo guokao kot priložnost za izhod iz nestabilnega zasebnega sektorja. Je to naivno? Morda – a v situaciji, kjer izbire primanjkuje, se mnogi raje odločijo za iluzijo kot pa za neizbežno resnico.

Kontrast med tradicijo in realnostjo

Guokao je trdno zasidran v zgodovini. Meritokratski pristop, ki so ga uvedli že cesarji dinastije Han, je bil v tistih časih radikalen: funkcije niso bile več dedne, temveč pridobljene z znanjem. Toda danes, ko so zahteve izjemno visoke in so delovna mesta pogosto podplačana, se mnogi sprašujejo, ali sistem še vedno služi svojemu namenu.

Primerjajmo: leta 2014 je bilo za 22.000 delovnih mest prijavljenih 1,4 milijona kandidatov. Število kandidatov se je od takrat več kot podvojilo, število delovnih mest pa ostaja skoraj nespremenjeno. Je to res znak sistema, ki deluje?

Kam pelje prihodnost?

Kitajska vlada se sooča s perečim vprašanjem: kako ustvariti stabilne zaposlitvene priložnosti, ne da bi še bolj obremenila že tako zadolženo državno blagajno? Profesor Alfred Vu z Nacionalne univerze v Singapurju opozarja, da bodo oblasti verjetno nadaljevale s širjenjem javnega sektorja, a pri tem zanemarile ključne reforme. “Sedanje vodstvo raje igra na karto stabilnosti kot pa na dolgoročne spremembe,” pravi.

A tudi to ima svojo ceno. Zadolženost lokalnih oblasti, znižanje državnih prihodkov in stagnacija gospodarstva so opozorila, ki jih ne gre spregledati. Čeprav se mnogi še vedno zanašajo na “železno skledo riža”, ta vse bolj poka – in morda bo nekoč dokončno počila.

Guokao – simbol upanja ali preteklosti?

Kljub vsem težavam guokao ostaja močan simbol tradicije in priložnosti. Mladi Kitajci, prežeti z idealizmom, se morda ne zavedajo vseh pasti, a vztrajanje pri tem sistemu kaže, kako globoko je zakoreninjena želja po stabilnosti.

Kaj bo prinesla prihodnost? Morda reforme, morda še večjo krizo. A eno je gotovo – “železna skleda riža” bo še naprej navdihovala, razočarala in delila mnenja.

Napisal: N. Z.

Vir: RtvSlo.si, Reuters

Kako bo nova aplikacija vplivala na vašo plačo v javnem sektorju?

Prenova plačnega sistema v slovenskem javnem sektorju, napovedana za začetek leta 2025, prinaša ambiciozne spremembe. Med najodmevnejšimi novostmi je razvoj aplikacije, ki naj bi javnim uslužbencem omogočila transparenten prehod na novo plačno lestvico. Aplikacija, ki jo je razvilo Ministrstvo za javno upravo, že buri duhove – nekateri jo vidijo kot nujen korak naprej, drugi pa se sprašujejo, ali bo dejansko izboljšala trenutno stanje ali zgolj dodala še eno plast administrativnih zapletov.

Kaj prinaša aplikacija in kako bo delovala?

Osrednji namen aplikacije je omogočiti pošteno in pregledno prevedbo obstoječih plač zaposlenih na novo plačno lestvico. To pomeni, da bodo zaposleni lažje razumeli, kakšna bo njihova osnovna plača v prihodnosti, kako bo ta določena ter kakšne prilagoditve lahko pričakujejo v prehodnem obdobju med letoma 2025 in 2028. Aplikacija zajema večino delovnih mest v javnem sektorju, vendar z nekaj izjemami – denimo pripravnikov, funkcionarjev, direktorjev in tistih, ki delujejo v specifičnih pogojih, kot je delo v tujini ali na področju kulture.

Ministrstvo zagotavlja, da je trenutna različica zgolj začetek: prihajajo nadgradnje, ki bodo sistem še dodatno izpopolnile. Ena izmed glavnih funkcionalnosti aplikacije je tudi prerazporejanje zaposlenih z ukinjenih delovnih mest na nova, kar bo pomembno v procesu reorganizacije javnega sektorja.

Bo nova lestvica res pravičnejša?

Prenova plačnega sistema je obsežna naloga, saj se dotika tisočev javnih uslužbencev po vsej državi. Ali bo nova plačna lestvica res odražala pravičnost in enakost, kot je obljubljeno? V preteklosti so podobni projekti pogosto sprožali polemike, saj se je v praksi izkazalo, da so mnogi zaposleni z novo ureditvijo nezadovoljni. Tokrat pa naj bi s pomočjo aplikacije vsak posameznik imel možnost, da preveri svoje mesto na lestvici in dobi vpogled v spremembe, še preden te stopijo v veljavo.

Na drugi strani skeptiki opozarjajo, da aplikacija, kljub tehnološki dovršenosti, ne more nadomestiti osebnega stika in individualne obravnave primerov. Kaj pa zaposleni, ki bodo čutili, da so s prenovo zapostavljeni? Bo sistem omogočil dovolj fleksibilnosti za obravnavo takšnih situacij?

Primerjava s preteklimi reformami

Prenova plačnega sistema v Sloveniji ni novost. Pretekle reforme so bile pogosto označene kot neusklajene ali celo nejasne, z zamudami pri izvajanju in nezadovoljstvom v posameznih sektorjih, kot so zdravstvo, šolstvo in kultura. Tokratna uvedba aplikacije je korak naprej – ali morda eksperiment? Bo nova digitalna rešitev res prinesla več preglednosti ali pa bo le še ena tehnična ovira, ki jo bodo morali premagovati zaposleni in upravljavci?

Usposabljanje in pomoč zaposlenim

Da bi bila uvedba aplikacije čim bolj uspešna, je Ministrstvo za javno upravo že začelo izvajati delavnice in usposabljanja. Eden takšnih dogodkov je potekal prejšnji teden, kjer so predstavniki ministrstva podrobno predstavili delovanje aplikacije, odgovarjali na vprašanja in poudarili, da bodo za vse morebitne težave na voljo tehnična podpora ter dodatna navodila.

Pričakovanja in realnost

Čeprav se zdi prenova plačnega sistema korak v pravo smer, ostajajo odprta vprašanja. Ali bo aplikacija res poenostavila prehod ali pa bo povzročila zmedo? Kako bo zagotovljeno, da bodo spremembe pravične za vse zaposlene? Ministrstvo obljublja, da bo skrbno spremljalo izvajanje sistema in prilagajalo aplikacijo na podlagi povratnih informacij uporabnikov.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Zdaj odločeno: zdravnikom strogo prepovedano delo izven javne mreže. Vlada z ukrepi na tankem ledu

LJUBLJANA – Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je pripravila vlada, odpira vrata eni najradikalnejših sprememb slovenskega zdravstvenega sistema v zadnjih letih. Po pridobljenih informacijah bo zdravnikom, zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih, strogo omejeno delo izven javne mreže. A se res zavedamo, kaj vse to potegne za sabo?

Kakšne spremembe uvaja zakon?

Predlog, ki ga je razkrila Televizija Slovenija, določa, da bodo zdravniki, zaposleni v javnih ustanovah, lahko delali samo v javni mreži – torej v drugih javnih bolnišnicah ali pri koncesionarjih. Edina izjema za dodatno delo bodo dopolnilne pogodbe ali podjemne pogodbe, vendar le znotraj okvirov javnega zdravstva. Delo v zasebnih ambulantah? Ne bo več mogoče.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je pojasnila, da je ukrep nujen, saj zasebni sektor s svojo davčno ugodnejšo strukturo javnemu zdravstvu jemlje dragocen kader. »Zdravnike in drugo zdravstveno osebje želimo motivirati, da ostanejo v javnih zavodih,« je dejala. (Vir: Televizija Slovenija, 11. december 2024)

Omejitev ali blokada?

Zamisel zveni preprosto, celo logično – preprečiti razpršitev kadra, izboljšati učinkovitost in pacientom zagotoviti večjo dostopnost storitev. A težava je, da življenje pogosto ni tako črno-belo, kot ga rišejo pisci zakonov.

Predstavljajmo si mladega specialista, ki si želi dodatnega zaslužka za kredit ali zgolj za boljše življenje, a je zaradi novih omejitev primoran ostati v sistemu, ki mu ne omogoča dodatne fleksibilnosti. Kaj bo storil? Se bo podredil? Ali bo začel razmišljati o odhodu v tujino, kjer takšnih omejitev ni? Slovenija, kjer že zdaj primanjkuje zdravnikov, si tega preprosto ne more privoščiti. Če bo zakon sprejet v tej obliki, bo morda na dolgi rok storil več škode kot koristi.

Zakaj javni sektor izgublja privlačnost?

V Sloveniji so pogoji dela v javnem zdravstvu že zdaj daleč od idealnih. Dolge ure, ogromna administrativna bremena in pogosto zastarela infrastruktura so le vrh ledene gore. Če k temu dodamo še novo omejitev dodatnega dela v zasebnem sektorju, dobimo eksploziven recept za nezadovoljstvo. Zdravniki v javnem sektorju se že leta spopadajo s podhranjenimi kadrovskimi kapacitetami – kako naj bodo potem še motivirani, če jim omejimo vse možnosti za dodatni zaslužek?

Poleg želje po dodatnem zaslužku, ki je za marsikaterega zdravnika zgolj način, kako preživeti v razmerah, ko plače ne odražajo dejanske odgovornosti in obremenitev, gre pri delu v zasebnem sektorju tudi za zagotavljanje širšega nabora storitev za državljane. Številni specialisti, na primer ortopedi, dermatologi ali kardiologi, pogosto delajo tako v javnem sistemu kot tudi v zasebnih ambulantah. Pacient, ki potrebuje hitro diagnozo ali poseg, se pogosto obrne na zasebnika, saj so čakalne vrste v javnem sistemu dolge mesece, včasih celo leta. Če tem specialistom preprečimo delo zunaj javne mreže, bo to pomenilo, da se bodo čakalne vrste še podaljšale, zasebni sektor pa bo izgubil dostop do ključnega kadra, kar bo na koncu najbolj prizadelo prav paciente. Namesto, da bi vlada naslavljala te težave, se zdi, da se osredotoča na omejevanje, ne pa na dejansko izboljšanje razmer.

Na preobremenjenost zdravnikov opozarja tudi naslednji videoposnetek:

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, Bojana Beović, opozarja na pasti novega sistema. »Najbrž je smiselno, da se meri, koliko neki zdravnik naredi, čeprav so zdravniške storitve zelo različne,« je dejala in dodala, da bi moral zakon ustvariti pogoje za kakovostno delo celotnega zdravstvenega osebja. (Vir: Televizija Slovenija, 11. december 2024)

Pot k privatizaciji?

Medtem ko vlada obljublja reforme, ki bodo rešile javni zdravstveni sistem, v iniciativi Glas ljudstva svarijo, da gre zakon v napačno smer. »Vlada z vsakim novim predlogom zakona zavlačuje resnične reforme in počasi, a vztrajno privatizira zdravstvo,« so zapisali v izjavi za javnost. (Vir: Televizija Slovenija, 11. december 2024)

Njihov argument ni brez osnove – zakaj ne bi vlada raje vlagala v izboljšanje pogojev dela v javnih zavodih, namesto da uvaja omejitve, ki bodo dolgoročno lahko celo odvrnile mlade zdravnike od zaposlitve v Sloveniji?

Rešitev ali začetek krize?

Ko pogledamo širšo sliko, postane jasno, da novela zakona ne naslavlja ključnih težav slovenskega zdravstva. Sistem je kadrovsko in infrastrukturno podhranjen, čakalne dobe so dolge, pacienti pa vse pogosteje iščejo pomoč v zasebnih ambulantah. Namesto da bi reševala te probleme, se vlada zdi osredotočena na kaznovanje zdravnikov, ki si upajo iskati boljše pogoje za delo.

Seveda, omejitev dela v zasebnem sektorju je eden od načinov, kako “prisiliti” kader, da ostane v javnem sistemu. Slovenija morda postavlja temelje za sistem, v katerem bodo ostali le tisti, ki nimajo druge izbire – zdravniki iz obupa, ne pa iz poklicanosti.

Kaj lahko pričakujemo?

Zakon je še vedno v fazi obravnave, kar pomeni, da obstaja možnost sprememb. A če bo sprejet v sedanji obliki, bo imel daljnosežne posledice – ne le za zdravnike, temveč tudi za paciente, ki že zdaj trpijo zaradi neučinkovitosti sistema.

Morda je čas, da si priznamo, da javni zdravstveni sistem v Sloveniji potrebuje temeljito prenovo – ne pa le novih omejitev in pravil. Če se bodo razmere nadaljevale v tej smeri, bomo morda čez nekaj let priča ironiji: zakon, namenjen krepitvi javnega zdravstva, bo morda tisti, ki ga bo dokončno potopil.

Napisal: N. Z.

Vir: RTVSlo.si, www

Višje plače v javnem sektorju? Koliko bo delavcem dejansko ostalo na računu?

LJUBLJANA – Vlada je na včerajšnji seji potrdila predlog amandmajev k Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju – nova reforma bo prinesla opazne spremembe za vse javne uslužbence.

V skladu z dogovorom med vlado in reprezentativnimi sindikati bo novi plačni sistem začel veljati 1. januarja 2025. Glavni cilj reforme je odprava nesorazmerij v osnovnih plačah, kar pomeni, da bodo plače bolj uravnotežene med različnimi poklici in dejavnostmi znotraj javnega sektorja. Amandmaji k zakonu vključujejo prilagoditve, ki bodo delavcem omogočile višje plače, predvsem tistim v nižjih plačnih razredih.

Kaj prinaša reforma?

Prenovljeni plačni sistem temelji na bolj pravični razdelitvi finančnih sredstev znotraj javnega sektorja. Po navedbah vlade bodo delavci v javnem sektorju lahko pričakovali zvišanje plač, glede na plačni razred, v katerem se nahajajo. Na primer, uslužbenci v nižjih plačnih razredih naj bi prejeli med 50 in 100 evrov neto več na mesec, medtem ko bodo tisti v srednjih razredih prejeli okoli 120 evrov neto več. Višje zneske, ki lahko dosežejo do 150 evrov neto mesečno, lahko pričakujejo delavci z daljšo delovno dobo ali višjimi stopnjami izobrazbe.

Poročilo ministrstva za javno upravo poudarja, da bo dvig plač v povprečju znašal okoli 5–7 %, kar bo večini zaposlenih zagotovilo višje dohodke brez dodatnega obdavčevanja. To pomeni, da se bodo dejanske plače povečale za omenjene zneske, kar bo pozitivno vplivalo na kupno moč in kvaliteto življenja mnogih javnih uslužbencev. Po poročanju portala Delo bo reforma vključevala tudi boljše pogoje za napredovanje znotraj plačnih razredov, kar bo omogočilo hitrejše doseganje višjih plač za izjemne delavce.

Novi pogoji za kolektivne pogodbe

Del reforme zajema tudi prenovo kolektivnih pogodb za vse sektorje javnih storitev. Novi dogovori bodo vključevali jasnejše določbe glede napredovanja in pravic delavcev v posameznih dejavnostih. Z izboljšanjem pogojev bo vlada omogočila tudi večjo zaščito pravic zaposlenih, predvsem v bolj občutljivih sektorjih, kot so zdravstvo, šolstvo in socialna oskrba. Sindikalna stran je poudarila, da so te spremembe pomemben korak k bolj pravičnemu plačnemu sistemu, ki bo v prihodnje odpravljal nesorazmerja in zagotovil enakopravnejše plače med sektorji.

“Pogajanja so potekala intenzivno in se nadaljujejo, vendar smo zadovoljni, da smo prišli do točke, kjer lahko dosežemo opazne izboljšave za delavce,” je dejal predstavnik sindikata javnega sektorja, ki ga povzema Reporter.

Možnost nadaljnjega usklajevanja

Vlada in sindikati so si pustili odprta vrata za morebitne dodatne spremembe. Zakonodajni postopek bo omogočal nadaljnje usklajevanje v primeru, da bi bilo treba popraviti določene vidike zakona ali vključiti dodatne amandmaje. Predstavniki vlade so potrdili, da bo zakon ostal prilagodljiv, kar pomeni, da se lahko morebitne nepravilnosti sproti odpravljajo.

V postopku priprave zakona so bile upoštevane tudi pripombe pravne službe Državnega zbora, ki je predlagala več pravnih popravkov, da bi zagotovila skladnost besedila zakona z obstoječo zakonodajo. “Te spremembe so bile večinoma vključene v končno različico zakona,” poroča Urad Vlade za komuniciranje.

Kako bo reforma vplivala na delavce?

Javni uslužbenci lahko v prihodnjih mesecih pričakujejo konkretne izboljšave v svojih dohodkih. Plače bodo uravnotežene in pravičnejše med različnimi poklici, kar bo zagotovilo boljše pogoje dela. Reforma bo imela poseben vpliv na delavce z nižjimi dohodki, saj bodo tisti v nižjih plačnih razredih prvi deležni največjih izboljšav.

S tem bodo izboljšani tudi pogoji za kolektivna pogajanja, kar pomeni, da bodo sindikati v prihodnosti imeli več možnosti za zagovarjanje pravic delavcev v javnem sektorju. Z novim sistemom bodo lahko dosegli boljše delovne pogoje in večjo zaščito svojih članov.

Vir: Ministrstvo za javno upravo, Delo, Reporter, Urad Vlade za komuniciranje

Foto: Urad Vlade za komuniciranje

Predlog zakona prinaša dodatne ugodnosti za funkcionarje: Osem dni dopusta zaradi zahtevnosti funkcije

V Sloveniji se pripravlja nov zakon, ki bo sistemsko urejal pravice in obveznosti funkcionarjev na državni in lokalni ravni. Predlog zakona, ki ga je nedavno objavilo pristojno ministrstvo, prinaša nekatere pomembne spremembe, med katerimi je tudi dodatnih osem dni dopusta za funkcionarje. Ta dopust naj bi bil priznanje za zahtevnost opravljanja njihove funkcije in za specifične obremenitve, ki jih prinaša delo v najvišjih položajih oblasti.

Sistematična ureditev pravic in obveznosti

Nov zakon o funkcionarjih je del širše reforme javnega sektorja, ki vključuje tudi prenovo plačnega sistema. Vlada in sindikati so v zadnjih mesecih intenzivno razpravljali o različnih vidikih reforme, pri čemer je cilj, da se novi plačni sistem v javnem sektorju začne uporabljati s 1. januarjem prihodnjega leta. Zakon o funkcionarjih pa predstavlja pomemben del te reforme, saj bo poenotil in sistematiziral pravice ter obveznosti funkcionarjev, ki jih do zdaj področni zakoni niso jasno določali.

Dodatni dopust za zahtevnost funkcije

Med najbolj odmevnimi predlogi novega zakona je določba o dodatnih osmih dnevih dopusta za funkcionarje. Ta ugodnost je predlagana kot priznanje za zahtevnost in odgovornost, ki jo prinašajo najvišji položaji v državni in lokalni oblasti. Dodatni dnevi dopusta naj bi omogočili funkcionarjem, da se bolje spočijejo in regenerirajo, kar je ključno za učinkovito opravljanje njihovih nalog.

Vlada je poudarila, da so funkcionarji pogosto izpostavljeni visokim delovnim obremenitvam, stresu in odgovornosti, kar upravičuje dodatne dneve počitka. Kritiki pa opozarjajo, da bi lahko takšna določba naletela na neodobravanje javnosti, še posebej v luči širše razprave o reformah v javnem sektorju, kjer se pogosto omenja potreba po racionalizaciji stroškov in povečanju učinkovitosti.

Drugi ključni vidiki zakona

Poleg dodatnega dopusta zakon prinaša tudi druge pomembne spremembe. Funkcionarjem bodo, denimo, sistemsko urejene pravice glede plačila za nadurno delo, dodatkov za posebne obremenitve in odgovornosti, ter drugih ugodnosti, ki jih zdaj urejajo različni področni zakoni. Zakon bo prav tako določil enotna merila za ocenjevanje dela funkcionarjev, kar bo pripomoglo k večji transparentnosti in odgovornosti.

Predstavniki vlade so poudarili, da je cilj zakona zagotoviti enotno in pravično obravnavo vseh funkcionarjev, ne glede na njihovo raven ali področje delovanja. V okviru reforme je predvidena tudi prenova zakona o javnih uslužbencih, ki bo prav tako pomembno vplivala na delo in pogoje zaposlenih v javnem sektorju.

Nadaljevanje pogajanj in prihodnji koraki

Vlada in sindikati bodo v prihodnjih tednih nadaljevali pogajanja o reformi plačnega sistema in zakonodaji, ki spremlja te spremembe. Če bo dogovor dosežen pravočasno, naj bi novi zakoni začeli veljati s 1. januarjem prihodnjega leta, kar bo imelo pomembne posledice za javni sektor kot celoto.

Reforma, ki vključuje nov zakon o funkcionarjih, bo pomembno vplivala na delovanje in učinkovitost državnih in lokalnih oblasti. Čeprav so predlogi zakonov še v fazi javne razprave, bo končna oblika zakonodaje odvisna od izida pogajanj in odzivov zainteresirane javnosti. Vsekakor pa bo zakon o funkcionarjih pomemben korak k celoviti reformi javnega sektorja v Sloveniji.

EK; GOV SI, Pexels