Celjski kriminalisti so zaključili eno najobsežnejših preiskav korupcije v zadnjih letih. Pod drobnogledom so se znašle nepravilnosti v javnem zdravstvenem zavodu, kjer so odkrili sistemsko dogovarjanje pri naročilih in očitno favoriziranje izbranih ponudnikov. Kako so padle maska? Vsak, ki je kdaj spremljal sistem javnih naročil, ve, da je teorija eno, praksa pa nekaj povsem drugega. Praviloma bi moralo javno naročilo pomeniti pošteno tekmovanje med ponudniki – a v tem primeru je bila igra dogovorjena že vnaprej. Zaposleni v zavodu so izbranim ponudnikom že pred objavo naročila razkrili zneske, ki jih zavod lahko porabi, s čimer so jim omogočili, da prilagodijo ponudbo in na papirju "konkurenčno" zmagajo. Dejansko pa konkurence ni bilo. Preiskava je pokazala

Čeprav so obrazi pred ambulantami mirni, pogled na uro in dolge vrste pred vrati izdajo tisto, kar pacienti raje ne povedo na glas – nezaupanje in nemoč. Leto dni trajajoča zdravniška stavka ni pustila le praznih ordinacij in prestavljenih operacij, temveč je razkrila še globlje razpoke v že tako načetem sistemu. Zdravniška stavka je postala simbol za neuspešne reforme, napete odnose in zamujene priložnosti, kjer bolnik – naj bo to upokojenec, ki že tretjič kliče za pregled, ali mati novorojenčka, ki ne najde pediatra – največkrat ostane le številka v statistiki. Toda za temi številkami se skrivajo resnične zgodbe in posledice, ki jih ne kažejo zgolj grafični prikazi čakalnih dob. Kaj pomenijo številke za resnične ljudi? Na prvi pogled bi nekateri pod

LJUBLJANA – Zakaj omejitve za delo izven javnega sektorja veljajo le za zdravnike? Vlada je z zadnjo uredbo, ki zdravnikom, zaposlenim v javnem zdravstvu, prepoveduje delo v zasebnih ustanovah, odprla Pandorino skrinjico. Kritiki so že začeli z ostrimi vprašanji – zakaj se te omejitve ne nanašajo tudi na druge poklice? Profesorji, učitelji, novinarji, celo državni uradniki so očitno izvzeti iz tega kroga. Mar imajo zdravniki v tej zgodbi na hrbtu posebno tarčo? Bo tole veljalo tudi za profesorje, novinarje zaposlene v javnem zavodu, učitelje, državne uradnike ipd., torej vse, ki pogodbeno (v kakšni koli obliki) sodelujejo z zasebnim sektorjem.https://t.co/mQkLHWg42R— Mitja (@jankoslavm) December 11, 2024 Je zdravniški poklic res največji “grešnik”?

LJUBLJANA – V zadnjih dneh so se v javnosti ponovno razvneli očitki o preusmerjanju pacientov iz javnih zdravstvenih ustanov v zasebne ambulante, kar je dvignilo veliko prahu in sprožilo kritične odzive. Poslanka Jelka Godec je opozorila na izjave ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko in predsednika vlade dr. Roberta Goloba, ki sta na ta vprašanja odgovorila na način, ki ni pomiril javnosti, temveč sprožil dodatne dvome o transparentnosti in etičnosti zdravstvene politike v Sloveniji. Ministrica Vrečko: »Takšnega preusmerjanja ne sme več biti« Ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko, ki je tudi koordinatorica Levice, je v oddaji Odmevi na TV Slovenija septembra podala izjavo, ki je močno odmevala. Kot je dejala, bi bilo treba omejiti možnost, da zdravstveni delavci

Slovensko zdravstvo se nahaja pred pomembno prelomnico, saj ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel predlaga spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bodo močno vplivale na način dela zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih. Predlog zakona naj bi odpravil tako imenovano dvoživkarstvo, kjer zdravniki poleg dela v javnih zavodih opravljajo tudi samoplačniške storitve na zasebnem trgu. Po besedah ministrice pa popolne ločitve med javnim in zasebnim zdravstvom ne bo, kar sproža tako pozitivne kot negativne odzive. Konec samoplačniških storitev za zdravnike v javnem zdravstvu Osnutek zakona, ki je trenutno v fazi javne razprave, prinaša ključno novost: zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več smeli opravljati samoplačniških storitev. Ministrica Prevo

Težave z radiologi: simptom širše sistemske krize V zadnjih tednih se je Splošna bolnišnica Celje znašla v središču zdravstvene krize, ki bi lahko resno ogrozila neprekinjeno zdravstveno varstvo na tem območju. Na dan so namreč prišle informacije o odpovedi še zadnjih treh radiologov, kar je posledica dolgotrajnih težav v delovanju bolnišnice in širše v slovenskem zdravstvenem sistemu. Čeprav se problematika morda na prvi pogled zdi lokalna, je v resnici del širše sistemske krize, ki pretresa celotno javno zdravstvo v Sloveniji. Odhodi radiologov in razpad sistema Radiologija, ki je ključna za delovanje bolnišnic in zagotavljanje diagnostike, se v Celju sooča s hudim kadrovskim primanjkljajem. Do tega je pripeljala kombinacija slabih pogojev dela, nezadostneg