Slovensko zdravstvo se nahaja pred pomembno prelomnico, saj ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel predlaga spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bodo močno vplivale na način dela zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih. Predlog zakona naj bi odpravil tako imenovano dvoživkarstvo, kjer zdravniki poleg dela v javnih zavodih opravljajo tudi samoplačniške storitve na zasebnem trgu. Po besedah ministrice pa popolne ločitve med javnim in zasebnim zdravstvom ne bo, kar sproža tako pozitivne kot negativne odzive.

Konec samoplačniških storitev za zdravnike v javnem zdravstvu

Osnutek zakona, ki je trenutno v fazi javne razprave, prinaša ključno novost: zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več smeli opravljati samoplačniških storitev. Ministrica Prevolnik Rupel je v pogovoru za oddajo Odmevi na RTV Slovenija pojasnila, da bo ta ukrep omejil delo javnih zdravstvenih delavcev na zasebnem trgu, vendar bodo pod določenimi pogoji še vedno lahko opravljali dodatno delo v okviru javnega zdravstva. “Ko svoje delo v javnem zavodu opravijo, bodo lahko delali tudi v drugem javnem zdravstvenem zavodu ali več v svojem zavodu,” je pojasnila ministrica.

Ministrica poudarja, da je v drugih evropskih državah podobna ureditev že v veljavi, saj tam prav tako ni popolne ločitve med javnim in zasebnim zdravstvom. Slovenija pa že od leta 1991 vključuje koncesionarje kot del javne zdravstvene mreže, kar pomeni, da bodo zdravniki lahko delali tudi pri koncesionarjih, vendar pod strogimi omejitvami.

Manj obdavčeno delo kot motivacija za zdravnike

Eden od ključnih ukrepov, s katerimi ministrstvo želi zadržati kakovostne zdravnike v javnem zdravstvu, je manjša obdavčitev za dodatno delo. Ministrica verjame, da bo to omogočilo zdravnikom, da se odločijo za delo znotraj javne mreže, kjer bodo lahko zaslužili več za dodatne storitve. Kljub omejitvam, ki jih prinaša zakon, ministrstvo upa, da bodo zdravniki ostali motivirani in da se bo zmanjšal odliv v zasebni sektor ali tujino.

Strahovi zdravnikov in sindikata Fides

Predlog zakona ni naletel na soglasno odobravanje, saj sindikati in zdravniške organizacije opozarjajo na morebitne negativne posledice. Sindikat Fides je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko ta ukrep povzročil odhod zdravnikov v zasebni sektor, kar bi še dodatno obremenilo že tako podhranjeno javno zdravstvo. Poleg tega predsednica Zdravniške zbornice opozarja, da bi lahko s temi ukrepi ustvarili dva vzporedna zdravstvena sistema – javnega in zasebnega – kar naj ne bi bilo v interesu zdravnikov.

Ministrica pa odgovarja, da obstoj zasebnega sektorja v zdravstvu ni nekaj novega in da se že zdaj soočamo z omejitvami kapacitet v javnem zdravstvu. “Količina denarja in kapacitete v javnem zdravstvu so omejene, a še vedno želimo ohraniti kakovostno in dostopno javno zdravstvo za vse prebivalce,” je poudarila Prevolnik Rupel.

Kakšen je cilj novega zakona?

Cilj novega zakona je izboljšanje dostopnosti in učinkovitosti javnega zdravstva, kar naj bi bilo omogočeno z bolj urejenim delom znotraj javne mreže. Ministrica zagovarja stališče, da bo z omejevanjem dela v zasebnem sektorju ter z dodatnim nagrajevanjem znotraj javnega zdravstva, mogoče zagotoviti boljše pogoje za paciente in zdravstveno osebje.

Predlog zakona je trenutno v javni razpravi, ki bo trajala en mesec. Ministrica pričakuje, da bo zakon sprejet do konca leta, pri čemer se bodo komentarji in predlogi iz razprave temeljito obravnavali. S tem korakom se slovensko zdravstvo sooča z nujno potrebnimi spremembami, ki naj bi izboljšale učinkovitost javnega zdravstva ter zmanjšale razkorak med javnim in zasebnim sektorjem.

Napisal: E. K.

Vir: Facebook

Težave z radiologi: simptom širše sistemske krize

V zadnjih tednih se je Splošna bolnišnica Celje znašla v središču zdravstvene krize, ki bi lahko resno ogrozila neprekinjeno zdravstveno varstvo na tem območju. Na dan so namreč prišle informacije o odpovedi še zadnjih treh radiologov, kar je posledica dolgotrajnih težav v delovanju bolnišnice in širše v slovenskem zdravstvenem sistemu. Čeprav se problematika morda na prvi pogled zdi lokalna, je v resnici del širše sistemske krize, ki pretresa celotno javno zdravstvo v Sloveniji.

Odhodi radiologov in razpad sistema

Radiologija, ki je ključna za delovanje bolnišnic in zagotavljanje diagnostike, se v Celju sooča s hudim kadrovskim primanjkljajem. Do tega je pripeljala kombinacija slabih pogojev dela, nezadostnega plačila in privlačnejših ponudb iz zasebnega sektorja. V zadnjem pismu strokovnega direktorja SB Celje, Radka Komadine, predstojnikom oddelkov je bilo jasno izpostavljeno, da odhodi radiologov niso naključni. Označil jih je za posledico “predatorskega sistema javno-zasebno”, ki ga dopušča trenutna zdravstvena politika. Komadina je opozoril, da bolnišnica brez radiologov njihovega ranga postane nevarna tako za zdravnike kot za bolnike, kar je sprožilo resno skrb za prihodnost te pomembne ustanove.

Neizpolnjene obljube in neuspešni ukrepi

Kljub prizadevanjem vodstva, da bi ohranili radiološki oddelek operativen, so bila dosedanja prizadevanja neuspešna. Že lani je bolnišnica izgubila več radiologov, ki so odšli v zasebne klinike, kjer so pogoji dela in plačila bolj privlačni. Direktor bolnišnice, Dragan Kovačić, je že junija 2023 napovedal prihod novih radiologov, vendar ti načrti očitno niso obrodili sadov. Namesto izboljšanja se je situacija le še poslabšala, kar je posledično privedlo do sklica nujnega sestanka na ministrstvu za zdravje.

View this post on Instagram

A post shared by Splošna bolnišnica Celje (@sb_celje)

Zasebni sektor: glavni izzivalec javnega zdravstva?

Eden ključnih dejavnikov, ki je pripeljal do trenutne krize, je močna konkurenca zasebnega sektorja. Zasebne klinike so sposobne privabiti radiologe s plačili, ki so nekajkrat višja od tistih, ki jih ponujajo javne bolnišnice. Poleg tega zasebniki niso obvezani zagotavljati neprekinjenega zdravstvenega varstva, kar pomeni, da lahko radiologi v zasebnem sektorju delajo v ugodnejših pogojih in s krajšim delovnim časom. Ta dejstva postavljajo javne bolnišnice v težak položaj, saj morajo zagotavljati celovito zdravstveno oskrbo 24 ur na dan, a za to nimajo dovolj kadra niti finančnih sredstev.

Ministrstvo za zdravje na preizkušnji

Ministrstvo za zdravje se zaveda resnosti situacije in je že sklicalo sestanek z glavnimi deležniki, da bi našli rešitev za to perečo težavo. Kovačić je na predvečer sestanka jasno povedal, da pričakuje konkretne ukrepe, ki bodo vključevali ustavitev financiranja zasebnih centrov po realizaciji in dvig cen storitev v javnih zavodih. Prav tako je predlagal, da se omogoči, da bolnišnice zaposlujejo svoje lastne zaposlene tudi popoldne, kar bi zmanjšalo odhode kadra v zasebni sektor.

Kaj prinaša prihodnost?

Čeprav je sestanek na ministrstvu nujen korak, ostaja vprašanje, ali bo dejansko prinesel rešitve, ki jih bolnišnica in širši zdravstveni sistem potrebujejo. Če do dogovora ne bo prišlo, obstaja resna nevarnost, da bo neprekinjeno zdravstveno varstvo v tretji največji bolnišnici v državi ogroženo. V takem primeru bi se lahko zgodilo, da bi bolnišnica postala še ena žrtev sistemske krize, ki bi lahko imela daljnosežne posledice za slovensko javno zdravstvo.

Situacija v celjski bolnišnici je simptom širših težav, s katerimi se sooča slovensko javno zdravstvo. Odhodi radiologov so le vrh ledene gore, ki razkriva pomanjkljivosti v sistemu, ki že dolgo potrebuje temeljite reforme. Ali bo ministrstvo našlo učinkovite rešitve, bo pokazal čas, a dejstvo je, da je stanje resno in zahteva takojšnje ukrepanje.

Vir: RTVSLO, Dnevnik.si, Pexels

Napisal: NZ