Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

V Franciji priklopili novo jedrsko elektrarno, toliko jih je stalo

FLAMANVILLE – V Franciji so po več kot desetletju zamud in rekordnih stroških priključili na omrežje reaktor Flamanville 3, ki z močjo 1.600 MW velja za tehnološki biser – ali pa morda za finančno črno luknjo. Kakor koli obrnemo, ta dogodek je dvignil precej prahu v energetskih in političnih krogih po Evropi, vključno z vprašanjem, kaj pomeni za Slovenijo in njene lastne jedrske ambicije.

Francoska zgodba: presežki ali previdnost?

Gradnja reaktorja Flamanville 3 se bere kot zapleten roman z mnogimi preobrati, kjer protagonisti – od podjetja EDF do vlade – niso vedno igrali v skladu z načrti. Začetek gradnje leta 2007 je bil pospremljen z ambicioznimi cilji: reaktor bi naj bil zaključen do leta 2012 in stal “zgolj” 3,3 milijarde evrov. Toda resničnost je postregla z dvanajstletno zamudo in stroški, ki so dosegli 13,2 milijarde evrov – več kot štirikratnik prvotne ocene. Zgodbo bi težko opisali kot uspeh, čeprav je predsednik Emmanuel Macron projekt označil kot »velik trenutek za državo« in ponosno napovedal nove reaktorje tipa EPR2. Poročajo francoski mediji.

Ali je torej Flamanville 3 res “prelomnica”, ali le še ena opozorilna zgodba za druge države, ki razmišljajo o podobnih projektih? Francija ima sicer dolgo tradicijo jedrske energije, ki oskrbuje kar 70 % države – toda ali ne postaja ta tradicija vse bolj obremenjujoča, predvsem finančno?

Slovenski kontekst: JEK2 – realnost ali utopija?

Medtem ko Francija s težavo začenja obratovanje novih reaktorjev, se Slovenija loteva lastnih jedrskih ambicij. Drugi blok Jedrske elektrarne Krško (JEK2) je sicer še vedno na papirju, a razprave o njem postajajo vse glasnejše. Ena izmed možnosti za novo elektrarno je prav tehnologija EPR, kakršna je uporabljena pri Flamanville 3 – vendar bi bilo morda modro, da slovenski načrtovalci najprej preučijo vse francoske težave, preden skočijo v tako globoko vodo.

Slovenija ima specifične okoliščine: JEK trenutno pokriva približno tretjino domače porabe elektrike, vendar država kljub temu uvaža del energije. Bi JEK2 pomenil energetsko neodvisnost ali le povečanje dolga za več generacij? Če upoštevamo, da bi reaktor podobnega tipa kot Flamanville 3 stal več milijard evrov, je jasno, da bi morala Slovenija skrbno razmisliti, kdo bo financiral takšen projekt. Za zdaj je EDF večino stroškov Flamanville 3 nosil sam, a si je podjetje – zaradi slabe finančne kondicije – moralo izposlovati državno pomoč, vključno z brezobrestnimi posojili. Bi Slovenija lahko storila kaj podobnega?

Energetski presežki in vprašanja smiselnosti

Flamanville 3, ki bo lahko oskrboval dva milijona gospodinjstev, se pridružuje francoski jedrski floti v času, ko država že izvaža rekordne količine elektrike. Francija je letos presegla vse napovedi izvoza energije, kar postavlja pod vprašaj, ali so novi reaktorji res potrebni – ali pa gre zgolj za politično željo po ohranitvi jedrske tradicije. Poročajo Reuters.

Za Slovenijo je situacija nekoliko drugačna. Manjša država z omejenimi potrebami in kapacitetami ima specifične energetske izzive, ki jih morda ne bi rešila z velikim jedrskim projektom, temveč z naložbami v obnovljive vire, boljšo infrastrukturo in večjo energetsko učinkovitost. Je torej JEK2 nujnost ali zgolj prestižni projekt, ki bi ga poganjali interesi lobijev? Ob tem se pojavlja tudi vprašanje lokacije – ali bi okolica Krškega, ki je že dom JEK, sploh sprejela drugi blok?

Primerjave in lekcije za Slovenijo

Medtem ko Francija računa na dodatnih šest reaktorjev EPR2, ki bodo stali okoli 50 milijard evrov, se Slovenija šele odloča, ali bo gradila JEK2, in kako bi takšen projekt financirala. Lahko bi se vprašali, ali ne bi bilo bolje sredstva usmeriti v decentralizacijo energetskega sistema, razvoj sončnih in vetrnih elektrarn ter izboljšanje energetske učinkovitosti. Hkrati pa je treba priznati, da je jedrska energija stabilen in zanesljiv vir energije, ki ne povzroča emisij CO2 – nekaj, kar bi težko nadomestili zgolj z obnovljivimi viri.

Previdnost pred odločitvijo

Zagon Flamanville 3 je tehnični dosežek, a hkrati primer, ki bi moral služiti kot opozorilo. Slovenija mora skrbno pretehtati vse možnosti in tveganja, preden se odloči za tako obsežen projekt, kot je JEK2. Je prihodnost res jedrska, ali pa se lahko učimo iz preteklosti in poiščemo bolj inovativne rešitve za energetske izzive? Na odgovore bomo še morali počakati – a upajmo, da nas čez desetletje ne bodo čakale podobne zamude in finančne prekoračitve, kot jih zdaj spremljajo v Flamanvilleu.

(Viri: Reuters, francoski mediji, poročila EDF)

Napisal: N. Z.

Razkrivamo, koliko let bo vsak Slovenec moral odplačevati izgradnjo JEK2 … Zgroženi boste

LJUBLJANA – Slovenija se pripravlja na enega največjih infrastrukturnih projektov v svoji zgodovini, gradnjo druge jedrske elektrarne JEK2. Gre za projekt, ki bo obsegal ogromne finančne vložke, zaradi česar bodo državljani Slovenije morali prispevati znaten del sredstev. Po ocenah naj bi skupni stroški projekta znašali okoli 20 milijard evrov, kar pomeni, da bo vsak prebivalec Slovenije moral plačati okoli 10.000 € za izgradnjo. Vprašanje, ki se ob tem poraja, je, ali je projekt sploh ekonomsko smiseln in ali obstajajo alternative.

Koliko bo stal projekt JEK2?

Predvideva se, da bo končni strošek gradnje JEK2 znašal okoli 20 milijard evrov. Vsak državljan Slovenije bo moral prispevati svoj delež, ki bi po trenutnih ocenah znašal približno 10.000 €.
Vsak Slovenec bo moral za izgradnjo JEK2 torej prispevati približno 10.000 €, kar pomeni, da bo povprečno gospodinjstvo s štirimi člani prispevalo okoli 40.000 €. Če upoštevamo, da povprečen mesečni račun za elektriko znaša okoli 50 €, bi s tem zneskom lahko plačevali elektriko kar 800 mesecev, kar je enako 66 letom! To jasno kaže, kako visoki bodo stroški za posameznike, kar poraja vprašanje, ali je projekt JEK2 dolgoročno finančno smiseln ali ne.

To predstavlja veliko finančno obremenitev za prebivalstvo, še posebej v času, ko so stroški življenja že sicer visoki. Kritiki projekta opozarjajo, da bi lahko bil ta znesek preusmerjen v druge energetske projekte, kot so obnovljivi viri energije, ki so dolgoročno cenejši in manj okoljsko sporni.

Po navedbah portala Energetika.net se Slovenija že več let sooča z izzivi pri zagotavljanju zadostne količine električne energije, kar vodi do odvisnosti od uvoza iz tujine. Uvoz elektrike pa s seboj prinaša visoke stroške, ki jih plačujejo potrošniki. Zagovorniki gradnje JEK2 menijo, da bo projekt dolgoročno zmanjšal potrebo po uvozu in tako zagotavljal energetsko neodvisnost Slovenije.

Je JEK2 res potreben?

Vprašanje, ki si ga mnogi postavljajo, je, ali je projekt JEK2 res potreben in ali Slovenija res potrebuje še eno jedrsko elektrarno. Obstoječa jedrska elektrarna v Krškem trenutno proizvaja več kot tretjino vse električne energije v državi. Vendar pa se postavlja vprašanje, ali bi bilo bolje vlagati v obnovljive vire energije, kot so sončna in vetrna energija, ki so bolj okolju prijazni in dolgoročno cenejši.

Zagovorniki JEK2 trdijo, da je jedrska energija ključna za zagotavljanje stabilne oskrbe z električno energijo, še posebej v času, ko se svet sooča s podnebnimi spremembami. Jedrska energija je brezogljična in zato pomemben vir energije v boju proti segrevanju ozračja. A nasprotniki opozarjajo, da so stroški izgradnje jedrskih elektrarn previsoki in da obstaja tveganje za okolje in varnost prebivalcev.

Finančne posledice za prebivalce

Po navedbah portala RTV Slovenija* naj bi štirje člani povprečnega gospodinjstva za gradnjo JEK2 skupaj prispevali približno 40.000 €. Ta znesek je primerljiv s stroški elektrike za več desetletij. Po ocenah bi povprečno gospodinjstvo s temi sredstvi lahko plačevalo elektriko več kot 60 let, če upoštevamo, da znaša povprečen mesečni račun za elektriko okoli 50 €. To postavlja pod vprašaj ekonomsko smiselnost projekta, saj bi ti stroški lahko bili usmerjeni v projekte obnovljivih virov energije, ki so dolgoročno bolj trajnostni.

Ali obstajajo alternative?

Nasprotniki gradnje JEK2 poudarjajo, da bi Slovenija lahko vlagala v obnovljive vire energije, kot so sončne in vetrne elektrarne. Obnovljivi viri energije predstavljajo trajnostno rešitev, ki ne zahteva velikih finančnih vlaganj in ne predstavlja varnostnih tveganj, ki jih prinaša jedrska energija. Poleg tega se obnovljivi viri energije hitro razvijajo, kar pomeni, da bi lahko Slovenija v naslednjih letih močno povečala svojo proizvodnjo energije iz teh virov.

Po poročanju portala Delo.si obstaja tudi možnost povečanja energetske učinkovitosti, kar bi zmanjšalo porabo energije in tako zmanjšalo potrebo po novih energetskih virih. Povečanje energetske učinkovitosti v industriji in gospodinjstvih bi lahko prineslo znatne prihranke, ki bi zmanjšali potrebo po dodatnih proizvodnih kapacitetah.

Projekt JEK2 je nedvomno eden največjih in najdražjih infrastrukturnih projektov v zgodovini Slovenije. Kljub temu pa se postavlja vprašanje, ali je ta projekt resnično potreben in ali obstajajo boljše, bolj trajnostne in cenejše rešitve. Slovenski davkoplačevalci bodo morali nositi breme financiranja tega projekta, zato je ključnega pomena, da se o tem vprašanju odpre široka javna razprava. Le tako bo mogoče najti najboljšo rešitev za prihodnost slovenskega energetskega sistema.

Napisal: N. Z.

Vir: www,