KIJEV – Ob nenehnem konfliktu v Ukrajini in obsežni zahodni podpori se porajajo vprašanja, ali nas ta pomoč vodi v nevarne vode jedrske grožnje. Potencialna izjava ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da bi Ukrajina v primeru ukinitve zahodne pomoči lahko začela razvijati jedrsko orožje, je sprožila val odzivov in izzvala pomisleke o dolgoročnih posledicah tovrstne politike. Mnogi se sprašujejo, ali naša vlada s podporo Ukrajini dejansko ogroža varnost Evrope.

Jedrska grožnja ali pritisk na Zahod?

Ukrajinski predsednik naj bi po neuradnih poročilih zagrozil, da bo Ukrajina v primeru prekinitve tuje pomoči začela razvijati jedrsko orožje. Čeprav Ukrajina nima jedrskega orožja že od razpada Sovjetske zveze, ko se je tega orožja odpovedala v zameno za obljube o ozemeljski celovitosti s strani Rusije, ZDA in Velike Britanije, se zdi, da so razmere zdaj drugačne. Ukrajina, ki se že več kot leto dni brani pred rusko invazijo, je v veliki meri odvisna od zahodne finančne in vojaške podpore. Grožnje o razvoju jedrskega orožja bi torej lahko bile taktični manever za zagotovitev nadaljnje podpore. Vendar pa so se pojavili tudi uradni odzivi, ki takšne navedbe zavračajo. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je nedavno izjavilo, da “Ukrajina ostaja zavezana NPT in nima namena pridobiti jedrskega orožja.” – poroča The Times.

Kakšen je odziv slovenskih politikov in javnosti?

V Sloveniji so se na družbenih omrežjih pojavili različni odzivi. Nekateri komentatorji opozarjajo, da je podpora Ukrajini v primeru, da ta dejansko grozi z razvojem jedrskega orožja, skrajno tvegana. Takšni komentarji se pojavljajo zlasti v kontekstu opozoril, da nas „naši lastni kreteni silijo v jedrsko kataklizmo,“ kot je zapisano v eni od slovenskih objav na Twitterju (zdaj portal X). Drugi pa menijo, da je podpora Ukrajini ključnega pomena za zaščito Evrope pred rusko agresijo in da so te grožnje le taktični poskus pritiska na Zahod. Za zdaj ni dokazov, da bi Ukrajina resno razvijala jedrsko orožje, a sama ideja sproža pomisleke.

Naši kreteni nas s podporo Ukrajini silijo v jedrsko kataklizmo. pic.twitter.com/UpnReLSFEx

— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) November 14, 2024

Geopolitične posledice za Evropo in Slovenijo

Če bi Ukrajina dejansko začela razvijati jedrsko orožje, bi to drastično spremenilo geopolitično sliko Evrope. Takšna poteza bi lahko povečala tveganje za širitev konflikta na države Evropske unije in sprožila verižne odzive drugih držav, kar bi ogrozilo stabilnost celotne regije. Evropska unija in z njo tudi Slovenija se soočata z resnim vprašanjem: ali podpora Ukrajini dejansko vodi v večjo varnost ali pa nasprotno – Evropo izpostavlja nevarnejšim grožnjam. Nekateri opozarjajo, da bi moral Zahod prevetriti svojo strategijo in razmisliti o dolgoročnih posledicah, saj nas podpora Ukrajini v tem trenutku vodi v bolj tvegan svet.

Ali Ukrajina res potrebuje jedrsko orožje?

Analitiki poudarjajo, da je jedrska grožnja Ukrajine predvsem odziv na rusko agresijo in pomanjkanje varnostnih jamstev s strani Zahoda. “Ukrajina se je po razpadu SZ odpovedala jedrskemu orožju v zameno za zagotovila varnosti, ki pa se zdaj kažejo kot prazna obljuba,” je za The Guardian dejal mednarodni strokovnjak za varnostne zadeve. Po njegovem mnenju je težava v tem, da Ukrajina nima nobene realne zaščite pred ruskim napadom, kar ustvarja dodatno nestabilnost v Evropi.

Kakšna je alternativa?

Ena od možnih rešitev bi lahko bila okrepitev varnostnih garancij za Ukrajino brez vpletanja jedrskih zmogljivosti. Države NATO in EU bi lahko zagotovile bolj jasno podporo pri obrambi ukrajinskih ozemelj, vendar brez eskalacije, ki bi ogrozila evropsko varnost. Takšno podporo bi lahko izvajali prek povečanja konvencionalne vojaške in gospodarske pomoči ter vzpostavitve dolgoročnih varnostnih paktov. To bi zmanjšalo potrebo po jedrski eskalaciji in ohranilo evropsko varnost na višji ravni.

Podpora Ukrajini – tveganje ali dolžnost?

Podpora Ukrajini predstavlja kompleksno vprašanje za vse evropske države, tudi za Slovenijo. Medtem ko številni politiki trdijo, da je podpora Ukrajini moralna dolžnost v boju proti agresiji, se skeptiki sprašujejo, ali so morebitne posledice te podpore vredne tveganja. Zavedati se moramo, da jedrska grožnja – resnična ali taktična – prinaša nevarnost za ves svet. Kako se bodo evropski voditelji odzvali na ta vprašanja, bo odločilno za prihodnost evropske varnosti.

Ali res stojimo pred jedrsko kataklizmo?

Čeprav se ideja o jedrski kataklizmi morda zdi pretirana, dejstvo ostaja, da je jedrsko orožje v današnjem svetu še vedno glavni element odvračanja in hkrati potencialne grožnje. Podpora Ukrajini ne bi smela voditi v še večje nevarnosti, temveč k stabilizaciji regije. Ali bo Zahod našel način, kako podpreti Ukrajino brez pospeševanja nevarne jedrske tekme, ostaja odprto vprašanje.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X

Kitajska je uradno prekinila pogovore z ZDA o preprečevanju širjenja jedrskega orožja in nadzoru nad njim, kar je povzročilo velik odmev v mednarodni skupnosti. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jian je kot razlog navedel nedavno ameriško prodajo orožja Tajvanu, kar naj bi resno škodovalo interesom Kitajske in medsebojnemu zaupanju, poročajo.

Razlogi za prekinitev pogovorov

Prodaja orožja Tajvanu je za Kitajsko vedno občutljiva tema. Washington je junija 2024 odobril prodajo vojaške opreme Tajvanu v vrednosti okoli 300 milijonov dolarjev, kar vključuje rezervne dele in popravila za lovce F-16. Kitajska, ki Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, je ostro obsodila to potezo, saj meni, da ogroža njene temeljne interese in spodkopava politično zaupanje, potrebno za nadaljevanje pogovorov o jedrskem nadzoru.

Politični in vojaški kontekst

Medtem ko ZDA priznavajo Peking kot legitimno vlado Kitajske od leta 1979, so ohranile tesne neformalne odnose s Tajvanom, vključno z obsežno vojaško pomočjo. Pentagon je v oktobrskem poročilu ocenil, da Kitajska pospešeno razvija svoj jedrski arzenal, ki naj bi do leta 2030 presegel 1000 operativnih jedrskih konic. To je več kot dvakrat več kot trenutnih 500 konic, ki jih Kitajska že ima. Ameriški arzenal je trenutno približno 3700 jedrskih konic, kar je manj kot Rusija, ki jih ima okoli 4500.

Reakcije in posledice

Notranji minister Kitajske, Zhao Kezhi, je v izjavi poudaril, da Kitajska ne bo tolerirala nobenih dejanj, ki bi spodkopavala njene varnostne interese. Izrazil je tudi željo po nadaljevanju dialoga z ZDA, a le pod pogojem, da Washington preneha s svojimi “provokativnimi” dejanji in spoštuje kitajske temeljne interese.

Teorije zarote in predvidevanja

Prekinitev pogovorov med dvema največjima svetovnima jedrskima silama odpira vrata različnim teorijam zarote. Nekateri analitiki menijo, da bi ta poteza lahko povzročila dodatne napetosti in celo oboroževalno tekmo med ZDA in Kitajsko. Obstaja tudi zaskrbljenost, da bi lahko drugi regionalni igralci, kot so Severna Koreja in Indija, izkoristili te napetosti za krepitev svojih jedrskih zmogljivosti.

Mednarodna skupnost, vključno z Združenimi narodi in različnimi nevladnimi organizacijami, je izrazila zaskrbljenost nad prekinitvijo pogovorov. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozval obe strani, naj se vrneta za pogajalsko mizo in nadaljujeta dialog o jedrskem razoroževanju, saj je to ključno za globalno varnost.

Za dodatne informacije si lahko ogledate posnetek izjave kitajskega zunanjega ministrstva:

Prekinitev pogovorov med Kitajsko in ZDA o jedrskem orožju je zaskrbljujoč razvoj dogodkov, ki bi lahko imel daljnosežne posledice za globalno varnost. Obe strani sta pozvani, da ponovno vzpostavita dialog in si prizadevata za mirno rešitev sporov. Medtem pa ostaja vprašanje, kako bodo drugi globalni akterji reagirali na ta razvoj in kakšne bodo dolgoročne posledice za mednarodne odnose.

Napisal: N. Z. Vir: www