Razkrivamo, koliko let bo vsak Slovenec moral odplačevati izgradnjo JEK2 … Zgroženi boste

LJUBLJANA – Slovenija se pripravlja na enega največjih infrastrukturnih projektov v svoji zgodovini, gradnjo druge jedrske elektrarne JEK2. Gre za projekt, ki bo obsegal ogromne finančne vložke, zaradi česar bodo državljani Slovenije morali prispevati znaten del sredstev. Po ocenah naj bi skupni stroški projekta znašali okoli 20 milijard evrov, kar pomeni, da bo vsak prebivalec Slovenije moral plačati okoli 10.000 € za izgradnjo. Vprašanje, ki se ob tem poraja, je, ali je projekt sploh ekonomsko smiseln in ali obstajajo alternative.

Koliko bo stal projekt JEK2?

Predvideva se, da bo končni strošek gradnje JEK2 znašal okoli 20 milijard evrov. Vsak državljan Slovenije bo moral prispevati svoj delež, ki bi po trenutnih ocenah znašal približno 10.000 €.
Vsak Slovenec bo moral za izgradnjo JEK2 torej prispevati približno 10.000 €, kar pomeni, da bo povprečno gospodinjstvo s štirimi člani prispevalo okoli 40.000 €. Če upoštevamo, da povprečen mesečni račun za elektriko znaša okoli 50 €, bi s tem zneskom lahko plačevali elektriko kar 800 mesecev, kar je enako 66 letom! To jasno kaže, kako visoki bodo stroški za posameznike, kar poraja vprašanje, ali je projekt JEK2 dolgoročno finančno smiseln ali ne.

To predstavlja veliko finančno obremenitev za prebivalstvo, še posebej v času, ko so stroški življenja že sicer visoki. Kritiki projekta opozarjajo, da bi lahko bil ta znesek preusmerjen v druge energetske projekte, kot so obnovljivi viri energije, ki so dolgoročno cenejši in manj okoljsko sporni.

Po navedbah portala Energetika.net se Slovenija že več let sooča z izzivi pri zagotavljanju zadostne količine električne energije, kar vodi do odvisnosti od uvoza iz tujine. Uvoz elektrike pa s seboj prinaša visoke stroške, ki jih plačujejo potrošniki. Zagovorniki gradnje JEK2 menijo, da bo projekt dolgoročno zmanjšal potrebo po uvozu in tako zagotavljal energetsko neodvisnost Slovenije.

Je JEK2 res potreben?

Vprašanje, ki si ga mnogi postavljajo, je, ali je projekt JEK2 res potreben in ali Slovenija res potrebuje še eno jedrsko elektrarno. Obstoječa jedrska elektrarna v Krškem trenutno proizvaja več kot tretjino vse električne energije v državi. Vendar pa se postavlja vprašanje, ali bi bilo bolje vlagati v obnovljive vire energije, kot so sončna in vetrna energija, ki so bolj okolju prijazni in dolgoročno cenejši.

Zagovorniki JEK2 trdijo, da je jedrska energija ključna za zagotavljanje stabilne oskrbe z električno energijo, še posebej v času, ko se svet sooča s podnebnimi spremembami. Jedrska energija je brezogljična in zato pomemben vir energije v boju proti segrevanju ozračja. A nasprotniki opozarjajo, da so stroški izgradnje jedrskih elektrarn previsoki in da obstaja tveganje za okolje in varnost prebivalcev.

Finančne posledice za prebivalce

Po navedbah portala RTV Slovenija* naj bi štirje člani povprečnega gospodinjstva za gradnjo JEK2 skupaj prispevali približno 40.000 €. Ta znesek je primerljiv s stroški elektrike za več desetletij. Po ocenah bi povprečno gospodinjstvo s temi sredstvi lahko plačevalo elektriko več kot 60 let, če upoštevamo, da znaša povprečen mesečni račun za elektriko okoli 50 €. To postavlja pod vprašaj ekonomsko smiselnost projekta, saj bi ti stroški lahko bili usmerjeni v projekte obnovljivih virov energije, ki so dolgoročno bolj trajnostni.

Ali obstajajo alternative?

Nasprotniki gradnje JEK2 poudarjajo, da bi Slovenija lahko vlagala v obnovljive vire energije, kot so sončne in vetrne elektrarne. Obnovljivi viri energije predstavljajo trajnostno rešitev, ki ne zahteva velikih finančnih vlaganj in ne predstavlja varnostnih tveganj, ki jih prinaša jedrska energija. Poleg tega se obnovljivi viri energije hitro razvijajo, kar pomeni, da bi lahko Slovenija v naslednjih letih močno povečala svojo proizvodnjo energije iz teh virov.

Po poročanju portala Delo.si obstaja tudi možnost povečanja energetske učinkovitosti, kar bi zmanjšalo porabo energije in tako zmanjšalo potrebo po novih energetskih virih. Povečanje energetske učinkovitosti v industriji in gospodinjstvih bi lahko prineslo znatne prihranke, ki bi zmanjšali potrebo po dodatnih proizvodnih kapacitetah.

Projekt JEK2 je nedvomno eden največjih in najdražjih infrastrukturnih projektov v zgodovini Slovenije. Kljub temu pa se postavlja vprašanje, ali je ta projekt resnično potreben in ali obstajajo boljše, bolj trajnostne in cenejše rešitve. Slovenski davkoplačevalci bodo morali nositi breme financiranja tega projekta, zato je ključnega pomena, da se o tem vprašanju odpre široka javna razprava. Le tako bo mogoče najti najboljšo rešitev za prihodnost slovenskega energetskega sistema.

Napisal: N. Z.

Vir: www,