Javil se je Jože Možina! “Premikamo se v napačno smer,” komentira cenzuro (VIDEO)
Jože Možina se je odzval: “Prepoved me je prizadela …”
LJUBLJANA – Nedavna odpoved intervjuja z Uršo Cankar Soares, mlado aktivistko, je povzročila val ogorčenja in odprla vprašanja o uredniški svobodi na RTV Slovenija. Odpovedan intervju je bil zamenjan s ponovitvijo pogovora z Melom Kovicem, kar je izzvalo številne kritike in celo cinične pripombe glede prednostnih nalog javne televizije. Jože Možina, odgovorni urednik, je svoje razočaranje izrazil brez zadržkov: “Moram reči, da me je ta prepoved izredno presenetila in v nekem smislu tudi prizadela, saj delam na televiziji 30 let in se to še ni zgodilo oziroma izredno redko.”
Dvojna merila?
Na RTV Slovenija ni manjkalo kontroverznih gostov, od politikov z ekstremnimi stališči do znanstvenikov z alternativnimi pogledi na podnebne spremembe. Kje so torej meje uredniške svobode? Medtem ko je bila debata o povojnem nasilju povsem sprejemljiva, pogovor z aktivistko, ki zagovarja tradicionalne vrednote, ni dobil enake priložnosti. “Mi smo v naših programih gostili veliko ljudi, ki so v resnici kontroverzni in celo konfliktni, vulgarni, ki so v kazenskih postopkih in vse mogoče,” pravi Možina in dodaja, da je zaprtje vrat Urši Cankar Soares nekaj povsem novega.
Uredniški standardi ali selektivna cenzura?
RTV Slovenija se pogosto sklicuje na “uredniška merila” in “večplastnost” pri obravnavi tem, a to se zdi zgolj izgovor za selektivno cenzuro. Zdi se, da je oddaja “Intervju” postala žrtev lastnega žanra – ko so teme preveč aktualne ali družbeno razdvajajoče, preprosto ne ustrezajo “celoviti obravnavi”. “Če se pojavi gospa Nika Kovač z nekaj svojimi privrženci pred parlamentom, je tam trop kamer in izjemna medijska pozornost,” je cinično pripomnil Možina, “medtem ko v tem primeru, pa gre lahko za več tisoč ljudi, je pa fokus na tistih provokatorjih, ki v bistvu temu protestu nasprotujejo.”
Koga predstavlja javna televizija?
Javna televizija bi morala predstavljati pluralnost mnenj in omogočati soočenje različnih stališč, tudi tistih, ki izzivajo ustaljene norme. Namesto tega se zdi, da RTV Slovenija deluje kot filter, ki določa, kateri glasovi so “primerni” za obravnavo. Možina je izrazil resno zaskrbljenost nad tem trendom: “To je res obrnjena slika realnosti in absolutno nas ne pelje v pravo smer. Jaz ne vem, če se ti ljudje, ki pomagajo vzpostavljat tako sliko, zavedajo velike odgovornosti, ki jo imajo.”
Jože Možina na vprašanja o cenzuri ni odgovoril – ali pa ni smel? Plačujemo cenzurirane vsebine?
Je prihodnost na RTV Slovenija cenzurirana?
Odpoved intervjuja z Uršo Cankar Soares ni zgolj naključje, temveč simptom globljega problema, ki se kaže v uredniški politiki RTV Slovenija. Dvojna merila pri izbiri gostov in tematik kažejo na težave, ki niso le vprašanje “večplastne obravnave,” temveč sistematične selektivnosti. Zakaj je razprava o zgodovinskih dogodkih, kot je povojno nasilje, bolj “primerna” za javno obravnavo kot pa aktualna vprašanja o pravici do življenja?
Dokler bodo vprašanja o uredniški svobodi ostala brez odgovorov, se bo javnost še naprej spraševala, ali RTV Slovenija res izpolnjuje svoje poslanstvo kot prostor za pluralno in neodvisno razpravo. Možina je s svojimi besedami jasno pokazal, da je potreben temeljit premislek o smeri, v katero se premikamo: “Verjamem, ker se premikamo v napačno smer, je pa fokus na tistih provokatorjih, ki v bistvu temu protestu nasprotujejo.” Ali je čas za spremembe na nacionalni televiziji?
Jože Možina (citiramo): “Moram reči, da me je ta primer, ta prepoved izredno presenetila in v nekem smislu tudi prizadela, saj delam na televiziji 30 let in so redki primeri, da se nekomu prepove opravljati, narediti intervju s komerkoli; mora biti to res ena zelo zelo sporna zadeva. Mi smo v naših programih v teh letih gostili veliko ljudi, ki so v resnici kontroverzni in celo konfliktni, vulgarni, ki so v kazenskih postopkih in vse mogoče, tukaj se je pa prostor zaprl za eno mlado aktivistko, ki za razliko od levih aktivistov, ki so vsi nastopali tudi v intervjujih, zanjo so pa vrata zaprta in to je za javni medij po mojem nedopustno, ampak je to prav žalostno; če se pojavi gospa Nika Kovač z nekaj svojimi privrženci pred parlamentom je tam trop kamer in seveda izjemna medijska pozornost, medtem ko v tem primeru, pa gre lahko za več tisoč ljudi, je pa fokus BAJE (to je treba preveriti), ampak verjamem, ker se premikamo v napačno smer, je pa fokus na tistih provokatorjih, ki v bistvu temu protestu oziroma temu gibanju nasprotujejo. To je res obrnjena slika realnosti in to absolutno nas ne pelje v pravo smer. Jaz ne vem, če se ti ljudje, ki pomagajo vzpostavljat tako sliko zavedajo velike odgovornosti, ki jo imajo.”
Napisal: N. Z.
Vir: X, Ognjišče
Jože Možina na vprašanja o cenzuri ni odgovoril – ali pa ni smel? Plačujemo cenzurirane vsebine?
Odpovedani intervju, ponovitve in odprte teme: Kje so meje uredniške svobode na RTV Slovenija?
LJUBLJANA – V nedeljo, 20. oktobra 2024, bi morali gledalci na nacionalni televiziji spremljati intervju z Uršo Cankar Soares, a so namesto tega ponovno predvajali pogovor z Melom Kovicem, mlajšim novomašnikom koprske škofije. Ne da bi podcenjevali življenjsko zgodbo gospoda Kovica, a intervju je že bil predvajan, kar postavlja pod vprašaj, zakaj je do zamenjave sploh prišlo. Še bolj intrigantno pa je, da je naslednji napovedani gost v oddaji “Intervju” dr. Milko Mikola, zgodovinar, ki bo 27. oktobra govoril o povojnem nasilju komunističnega režima. Zakaj ta tematika ni cenzurirana, medtem ko je bil intervju z aktivistko odpovedan?
RTV: Cenzurirano, dokler ni zgodovinsko?
Nacionalna televizija očitno razpolaga z različnimi standardi za obravnavo kontroverznih tem. Kadar gre za povojno nasilje, ki je v slovenskem političnem prostoru še vedno polarizirajoča tema, se zdi, da je prostor za razpravo nenadoma odprt. Po drugi strani pa pogovor o pravici do življenja in stališčih, ki nasprotujejo umetni prekinitvi nosečnosti, ni dobil zelene luči. Kako je mogoče, da je razprava o desetletja starih dogodkih, ki še vedno burijo duhove, manj sporna od aktualnih vprašanj o etičnih in pravnih pravicah žensk?
Zdi se, da na RTV velja nenapisano pravilo: bolj ko je tema oddaljena v preteklosti, manj je cenzurirana. Aktualna vprašanja, ki lahko vplivajo na trenutno družbeno ureditev, pa očitno zahtevajo “večplastno” in “celovito” obravnavo – ali pa ostanejo v uredniškem predalu.
Kontroverzni gostje in (ne)cenzura: Kaj je meja?
Oddaja “Intervju” se ni izognila kontroverzam niti v preteklosti. Med gosti so bili že ljudje s precej skrajnimi stališči, od politikov, ki zagovarjajo represivne ukrepe proti beguncem, do znanstvenikov z alternativnimi teorijami o podnebnih spremembah. Vprašanje, ki se pri tem odpira, je, zakaj so nekatere teme ali gosti “ustrezni” za obravnavo, medtem ko so drugi označeni kot “uredniško neustrezni”?
Naj spomnimo, da je v preteklosti oddaja gostila tudi predstavnike verskih skupnosti, ki so odkrito zavračali pravice LGBTQ+ skupnosti. Kje je bil takrat argument o “imanentni enostranskosti” žanra intervjuja? Je res problem v formatu oddaje ali pač v stališčih, ki bi jih določeni gostje zagovarjali?
Ko postane žanr problem, se vprašajte o vsebini
RTV je v pojasnilu ob odpovedi intervjuja z Uršo Cankar Soares navedla, da je “intervju neprimeren za razdvajajoče teme, saj ne more razjasniti večplastne in kompleksne tematike.” To stališče bi bilo morda razumljivo, če se v preteklosti ne bi enake oddaje lotevale prav takšnih “večplastnih” vprašanj. Cenzura ali samo “uredniško načrtovanje” – to je vprašanje.
Oglasili so se nam z RTV-ja glede odpovedanega intervjuja z Uršo Cankar Soares … Tole so povedali
Vprašanja za Jožeta Možino ostajajo brez odgovora – RTV Slovenija odgovarja namesto njega
Na vprašanja, ki smo jih 17. oktobra poslali Jožetu Možini, odgovornega urednika na RTV Slovenija, nismo prejeli nobenega odgovora. Vprašali smo ga o razlogih za izbiro Urše Cankar Soares kot gostje, njegovem pogledu na odpoved intervjuja ter stališčih uredništva glede občutljivih tem, kot je pravica do splava. Namesto Možine se je odzvala le Služba za komuniciranje RTV Slovenija, ki je podala splošne odgovore in se sklicevala na uredniška merila. Odsotnost Možinovega odziva pušča odprta vprašanja o tem, koliko svobode ima v resnici uredništvo pri izbiri gostov.
Njegov molk nas še bolj navdaja z dvomom, ali gre morda za še večje uredniške pritiske, kot smo sprva domnevali. Zdi se, da ostajajo občutljive tematike na RTV Slovenija pogosto zavite v tančico nejasnosti, kjer odgovori prihajajo le iz službenih komunikacij, medtem ko ključni posamezniki ostajajo tiho. Bo Jože Možina kdaj pojasnil svojo stran zgodbe, ali bomo tudi tokrat ostali brez pravega vpogleda v zakulisje uredniških odločitev?
Povojna nasilja in uredniška svoboda: Kakšne signale pošiljamo?
Gostovanje dr. Milka Mikole, ki bo govoril o nasilju komunističnega režima po drugi svetovni vojni, odpira novo poglavje v diskusiji o uredniški politiki nacionalne televizije. Medtem ko nekatera zgodovinska vprašanja dobivajo pozornost, je očitno, da sodobne teme, ki segajo v področja ustavnih pravic in družbenih vrednot, pogosto ostajajo “neprimerne” za obravnavo.
Ali RTV Slovenija s tem ne pošilja sporočila, da so nekatere teme – tudi če so relevantne in aktualne – preveč “neprijetne” za oddajo? Javna televizija bi morala predstavljati prostor za soočenje različnih pogledov, tudi tistih, ki izzivajo prevladujoče norme. Dokler bo cenzura selektivna, bodo ostajali dvomi o resnični uredniški svobodi na nacionalni televiziji.
V prihodnje bo treba premisliti, ali je tovrstno “načrtovanje” programa res v službi javnega interesa ali le igra selektivne cenzure.
Napisal: N. Z.
Vir: www, FB, RTV 365
Še ena cenzura na TV Slovenija? Odpovedali intervju z Uršo Cankar Soares
LJUBLJANA – Vročo razpravo sprožila odpoved intervjuja na TV Slovenija
Odpoved intervjuja s koordinatorko Pohoda za življenje je sprožila val ogorčenja v javnosti. Vprašanje svobode govora in uredniške neodvisnosti na nacionalni televiziji je v središču debate.
Na dan je prišla novica, da je Polona Fijavž, odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija, odpovedala načrtovani intervju med voditeljem Jožetom Možino in Uršo Cankar Soares, koordinatorko Pohoda za življenje. Ta odločitev je dvignila veliko prahu, saj se Fijavževa po poročanju medijev sklicuje na stališča, ki naj bi bila v nasprotju z ustavo Republike Slovenije. Odpoved intervjuja je sprožila ostre kritike iz vrst zagovornikov svobode govora, predvsem s strani Sveta za zaščito svobode govora (SZSG), ki meni, da gre za očitno kršenje uredniških dolžnosti na javni televiziji.
Pravica do svobode govora in pluralnosti
Zakon o Radioteleviziji Slovenija jasno določa, da morajo uredniki zagotavljati oddaje, ki odražajo različne poglede v družbi, vključno s politično in svetovnonazorsko uravnoteženostjo. To pomeni, da bi morala javna televizija omogočiti prostor za izražanje mnenj tako zagovornikom kot nasprotnikom določenih vprašanj, kot je umetna prekinitev nosečnosti. Polona Fijavž pa naj bi pri odpovedi intervjuja Urše Cankar Soares zatrjevala, da njena stališča nasprotujejo ustavi.
Ustavnost in uredniška samovolja
Eden ključnih argumentov v razpravi je vprašanje, ali se je urednica pravilno sklicevala na ustavo. 55. člen Ustave RS določa, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno, vendar mnenja pravnikov niso enotna glede tega, ali to vključuje pravico do umetne prekinitve nosečnosti. SZSG izpostavlja, da je edino pristojno za tovrstne odločitve Ustavno sodišče, ne pa uredništvo TV Slovenija.
Možni razlogi za odpoved intervjuja – v ozadju etična in ustavna vprašanja?
Odpoved intervjuja s Cankar Soaresovo lahko nakazuje globlji konflikt med svobodo govora in varovanjem ustavnih načel. Fijavževa je svojo odločitev utemeljila z ustavo, kar odpira možnost, da je bila njena presoja usmerjena v preprečevanje širjenja stališč, ki bi po njenem mnenju lahko spodkopala temeljne pravice in svoboščine, zapisane v ustavi. V ospredju so etična vprašanja o pravici do splava, ki razdvajajo slovensko družbo, in zdi se, da je Fijavževa ocenila, da bi intervju lahko spodbujal poglede, ki so v nasprotju z načeli enakopravnosti ali pravic žensk. Špekulacije namigujejo, da bi lahko bila odločitev motivirana s strahom pred širjenjem stališč, ki bi pod vprašaj postavila že uveljavljene pravice, kar bi lahko ustvarilo družbeno polarizacijo in konflikte. Vendar pa ostaja vprašanje, ali je javni medij dolžan cenzurirati takšna stališča ali bi moral omogočiti javno soočenje različnih pogledov.
Možne posledice za svobodo medijev
Odpoved intervjuja s Cankar Soaresovo je sprožila številna vprašanja o uredniški neodvisnosti in svobodi govora v javnem mediju. SZSG trdi, da je Fijavževa kršila zakon in ustavo, saj naj bi kot odgovorna urednica v javnem mediju izbirala goste glede na lastne vrednote, kar je v nasprotju z načelom pluralnosti. V SZSG dodajajo, da je javna televizija zavezana k omogočanju svobodnih razprav, ne glede na osebna stališča urednikov.
Glede na trenutne razmere je jasno, da bo ta dogodek spodbudil širšo razpravo o tem, kaj pomeni svoboda govora in kakšno vlogo ima nacionalna televizija pri zagotavljanju javnega prostora za različna mnenja. Ali je nacionalna televizija dolžna omogočiti prostor vsem, tudi tistim, ki imajo morda kontroverzna stališča? To je vprašanje, ki zahteva odgovore v širšem javnem diskurzu.
Na tej točki ostaja odprto vprašanje, kako bo nacionalna televizija v prihodnje obravnavala podobne primere, in ali bo to vplivalo na način, kako bodo uredniki obravnavali občutljiva vprašanja. Jasno je, da bo odločitev urednice Fijavževe še naprej odmevala v slovenski javnosti, še posebej, ker gre za temo, ki odpira vprašanja o svobodi govora, pluralnosti in medijski neodvisnosti.
Napisal: N. Z.
Vir: zajem zaslona FB, Svet za zaščito svobode govora pri Zboru za republiko
