Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Po 40 letih končno razkrite Titove zadnje besede – poglejte kaj je izjavil…

Josip Broz Tito, dolgoletni voditelj nekdanje Jugoslavije, ostaja eden najbolj kontroverznih in skrivnostnih političnih likov 20. stoletja. Njegovo življenje je bilo zavito v tančico veličine, skrivnosti pa se niso končale niti z njegovo smrtjo. Po več kot štirih desetletjih je javnost končno izvedela, kaj naj bi Tito izrekel v svojih zadnjih trenutkih, preden je za vedno utihnil – besede, ki so vse prisotne pustile brez besed.

Tito in njegove zdravstvene težave: Dolga bitka z boleznijo

Tito je svoje zadnje mesece preživel v boju z resnimi zdravstvenimi težavami. Že v 70. letih so ga začeli pestiti visok krvni tlak, srčne težave in ateroskleroza, kar je postopoma slabilo njegovo telo. K temu se je pridružila še sladkorna bolezen, ki je močno vplivala na njegov krvni obtok. Težave z nogami so postale tako resne, da so mu januarja 1980 zaradi gangrene amputirali levo nogo.

Čeprav je bil operiran z upanjem, da bo poseg podaljšal njegovo življenje, se je njegovo zdravstveno stanje po operaciji hitro slabšalo. Tito je zadnje tedne svojega življenja preživel v umetni komi, iz katere se ni več zbudil.

Zadnje besede, ki burijo domišljijo

Dr. Milomir Stanković, eden od zdravnikov, ki so skrbeli za Tita v njegovih zadnjih trenutkih, je šele desetletja kasneje razkril, da je Tito, tik preden je izgubil zavest, izrekel skrivnostne besede: “Kaj vse to pomeni!” Besede, izrečene v trenutku, ko se je zavedal, da je konec blizu, so pustile številna vprašanja brez odgovora.

Kaj je Tito mislil s temi besedami? Ali se je spraševal o svojem življenju, odločitvah, vplivu? Ali pa so bile besede namenjene zdravnikom, ki so mu zagotavljali, da obstaja upanje? Dr. Stanković ni mogel ponuditi dokončnega odgovora, a je priznal, da te besede še danes nosijo težo skrivnosti.

Pogreb, ki je pretresel svet

Ko je Tito 4. maja 1980 ob 15.05 umrl v Ljubljani, so bile njegove zadnje ure še vedno zavite v tišino. A njegovo slovo ni bilo le zasebno – postalo je mednarodni dogodek. Novica o njegovi smrti je šokirala celotno Jugoslavijo in povzročila val žalovanja po vseh republikah. Miodrag Zdravković, napovedovalec Televizije Beograd, je z zgodovinskimi besedami “Umrl je tovariš Tito” obvestil javnost.

Njegov pogreb 8. maja 1980 je bil eden največjih političnih dogodkov tistega časa. V Beograd je prispelo več kot 200 svetovnih voditeljev, med njimi Leonid Brežnjev, Margaret Thatcher, Fidel Castro in mnogi drugi. Tito je bil figura, ki je s svojo politično strategijo povezala Zahod in Vzhod – njegova smrt pa je označevala konec te edinstvene dobe.

Kako zgodovina vidi njegove zadnje besede?

Medtem ko nekateri zgodovinarji verjamejo, da so bile Titove zadnje besede le trenutek introspekcije, drugi menijo, da so bile bolj metaforične – refleksija o zapuščini in posledicah njegovih odločitev. Njegova osebna zdravnica naj bi kasneje dejala, da je bil Tito do zadnjega trenutka prepričan, da bo okreval – a so ga zadnji trenutki soočili z neizogibnim.

Napisal: E. K.

Vir: www, wikipedia

Melania Trump razkrila: Srečno otroštvo v Sevnici in življenje pod komunizmom

Melania Trump, nekdanja prva dama Združenih držav Amerike, je nedavno izdala svojo težko pričakovano knjigo spominov, v kateri razkriva podrobnosti o svojem otroštvu v Sevnici in življenju v takratni komunistični Jugoslaviji. Knjiga razkriva zanimive in presenetljive vpoglede v njeno družinsko življenje, starše in politično ozračje, v katerem je odraščala.

Glamurozno življenje v Sevnici

Melania Trump se v svojih spominih z ljubeznijo ozira na svoje otroštvo v Sevnici, majhnem kraju v Sloveniji, kjer je odraščala skupaj s starejšo sestro Ines. Njeno otroštvo opisuje kot srečno in polno smeha. Poudarja, da je imela družina, zahvaljujoč uspehu njenih staršev, pravi glamurozni življenjski slog. Živeli so v veliki hiši, ki jo je njena mati Amalija, po poklicu oblikovalka, skrbno opremila. Družina si je lahko privoščila številne ugodnosti, med drugim so imeli več avtomobilov in celo varuško, kar v tistem času ni bilo običajno za povprečne družine.

Melania se s ponosom spominja svoje matere, ki je bila po njenem mnenju pojem elegance in ju je s sestro že od malih nog uvajala v svet mode. Oče Viktor Knavs je bil po njenih besedah samozavesten in podjeten ter je hitro napredoval v podjetju Slovenija Avto. Družina je pogosto potovala, smučala in preživljala počitnice ob hrvaški obali, kar še dodatno potrjuje njihov privilegiran položaj.

Komunizem: drugačen od tistega v Sovjetski zvezi

V knjigi se Melania dotakne tudi političnega sistema, v katerem je odraščala. Čeprav je bila Slovenija del komunistične Jugoslavije, Melania poudarja, da je bil tamkajšnji komunizem drugačen od tistega v Sovjetski zvezi. “Med odraščanjem sem se počutila bolj povezana z našimi sosedi v Italiji in Avstriji kot pa z drugimi komunističnimi državami v vzhodni Evropi,” piše v knjigi.

Melania priznava, da kljub komunističnemu sistemu ni čutila veliko omejitev. Pravi, da sta bila v njenem otroštvu poudarjena predvsem trdo delo in individualna odgovornost. Njeno življenje je bilo polno svobode, ki jo v povezavi s komunizmom mnogi ne bi pričakovali.

Očetova vloga v komunistični stranki

Eden izmed bolj zanimivih delov Melaniine knjige je njena razlaga očetovega članstva v komunistični partiji. Melania izpostavlja, da je bilo članstvo njenega očeta v partiji predvsem formalnost, ki je izhajala iz njegovega visokega položaja in plače v podjetju Slovenija Avto. Dodaja, da njegova pripadnost stranki ni odražala njegovega političnega prepričanja, temveč je bila bolj povezana s poslovnimi zahtevami tistega časa. Kljub komunističnemu sistemu sta bila njena starša uspešna zaradi svoje delovne etike in predanosti.

Pot v svet in srečanje s Trumpom

Melania v knjigi opisuje tudi svojo pot iz majhne Sevnice v svet mode. Po študiju industrijskega oblikovanja in arhitekture v Ljubljani se je preselila v Italijo, nato v Pariz in na koncu v ZDA. S kovčkoma in torbo je 27. avgusta 1996 prispela v New York, kjer je začela graditi svojo manekensko kariero. Prav v New Yorku je spoznala Donalda Trumpa, kar je spremenilo njeno življenje za vedno.

Njuno srečanje opisuje s šarmom in nostalgijo. “Pritegnila me je njegova magnetna energija,” pravi Melania in dodaja, da jo je Trump očaral že ob prvem srečanju.

Melania Trump razkriva, da je kljub komunističnemu režimu njeno otroštvo v Sevnici bilo srečno, polno priložnosti in razkošja. Poudarja pomen družinskih vrednot, trdega dela in vztrajnosti, ki so jo spremljali skozi življenje. Knjiga ponuja zanimiv vpogled v življenje prve dame ZDA, ki je s trdim delom in odločnostjo postala svetovna ikona.

Napisal: E. K.

Vir: X

Brad Pitt preklinjal v hrvaščini?! Poglejte, kako je začel kariero v Jugoslaviji!

Redki vedo, da je Brad Pitt, eden največjih filmskih zvezdnikov vseh časov, svojo prvo glavno vlogo odigral prav na obalah nekdanje Jugoslavije. Preden je postal svetovno znan po filmih, kot so Sedem, Legenda o jeseni in Intervju z vampirjem, se je mladi Pitt podal na Jadransko morje, kjer je snemal ameriško-jugoslovanski film “Temna stran sonca” (The Dark Side of the Sun).

Prva velika vloga Brada Pitta v Jugoslaviji

Leta 1988, ko je bil še razmeroma neznan igralec, je Brad Pitt dobil priložnost, da zaigra glavno vlogo v filmu “Temna stran sonca”. Film so snemali na črnogorski obali, natančneje v Kotorju in njegovi okolici. V filmu Pitt igra Ricka Claytona, mladega Američana, ki se z družino odpravi na Jadransko morje v upanju, da bi tam ozdravil svojo redko kožno bolezen. Kljub trudu in visokim pričakovanjem se film zaradi razpada Jugoslavije ni predvajal vse do leta 1997.

Le 1.200 evrov za snemanje – prvi koraki do svetovne slave

Čeprav je danes eden najbolje plačanih igralcev v Hollywoodu, so Pittovi začetki precej skromni. Za snemanje filma v Črni gori je za sedem tednov prejel le 1.523 ameriških dolarjev, kar bi danes znašalo približno 1.200 evrov. Kljub temu je Pitt priznal, da je bil navdušen, ko so ga izbrali med več kot 400 kandidati za glavno vlogo. Po poročanju Željka Mijanovića, enega od scenaristov filma, je Pitt celo stekel po travi in delal kolesa od navdušenja, ko je izvedel, da je dobil vlogo.

Kotor, Beograd in Marakana: Mesta, ki so zaznamovala mladost Brada Pitta

Božidar Bota Nikolić, režiser filma, se spominja, da je Pitt izredno užival med snemanjem v Črni gori. Občudoval je čudovite obale Kotorja in celo namignil, da bi tam nekoč rad kupil nepremičnino. Pittova ljubezen do Balkana se je nadaljevala tudi po snemanju – v zgodnjih 90-ih se je vrnil v Beograd na obisk pri režiserju. “Peljal sem ga na nogometno tekmo Crvene zvezde, kjer je bil navdušen nad 100 tisoč ljudmi na stadionu Marakana,” se je spominjal Nikolić.

Ta film je bil sicer eden Pittovih prvih korakov v svet filmske industrije. Le nekaj let kasneje, leta 1994, je doživel svetovni preboj z vlogo v filmu Intervju z vampirjem, kar ga je katapultiralo med največje hollywoodske zvezde.

Brad Pitt je dokaz, da velikanske kariere lahko začnejo na nepričakovanih mestih. Njegova izkušnja snemanja v Jugoslaviji mu je dala priložnost, da se izkaže v svoji prvi večji vlogi, in čeprav so mu sprva ponudili le skromno plačilo, je to za Pitta pomenilo odskočno desko v filmsko slavo. Danes velja za enega najuspešnejših igralcev, a svoje začetke na črnogorski obali ohranja v lepem spominu.

Brad Pitt šokira z balkansko kletvico – to morate videti! (VIDEO)

Napisal: E. K.

Vir: YouTube

Resnica o Jovanki Broz: V Zagrebu je živela dvojno življenje

ZAGREB – Med drugo svetovno vojno je življenje Jovanke Broz zavito v tančico skrivnosti, ki še danes buri duhove. Ena izmed najbolj presenetljivih zgodb iz njenega življenja je njeno bivanje v Zagrebu pod lažnim imenom, o čemer priča zakonski par Pavla in Bebe Martinec. Ta zgodba razkriva, da je Jovanka konec leta 1942 in v začetku leta 1943, torej med približno šestimi meseci, živela kot podnajemnica v Zagrebu, pri čemer je uporabljala izmišljeno biografijo. O tem poroča 24sata. To obdobje, čeprav kratko, je ključno za razumevanje njenih kasnejših dejanj in vpliva v Jugoslaviji.

Skrivnostna podnajemnica s ponarejeno identiteto

Po pričevanju zakoncev Martinec naj bi Jovanko v stanovanje pripeljal Pavlov brat Ivan Martinec, ki je bil povezan z različnimi partizanskimi in političnimi dejavnostmi. Zdi se, da Jovanka ni bila le preprosta podnajemnica, ampak morda celo povezana s policijo, kar namiguje na njeno dvojno življenje in morebitno vlogo agenta. Te teorije so še dodatno okrepile ugibanja, da je Jovanka delovala pod krinko, da bi pridobila dragocene informacije za partizansko gibanje.

Zakaj je bila Jovanka v Zagrebu? Na to vprašanje ni enostavnega odgovora. Njeno bivanje v mestu, ki je bilo takrat pod okupacijo, se zdi nevarno in tvegano. Vendar pa so viri iz takratnega obdobja namigovali, da bi njeno bivanje tam lahko bilo povezano s pomembnimi političnimi cilji in obveščevalnimi nalogami.

Jovanka Broz in njena vloga po vojni

Jovanka ni bila le žena Josipa Broza Tita, ampak ena najvplivnejših osebnosti v njegovem življenju in Jugoslaviji. Po vojni je vse bolj prevzemala vlogo v političnih odločitvah, še posebej v zadevah, povezanih s kadrovanjem in upravljanjem predsedniških rezidenc. Bila je znana po tem, da se je vpletala v protokolarne programe in vplivala na odločanje o tem, kdo bo sodeloval v uradnih delegacijah.

Eden izmed najbolj znanih primerov njenega vpliva je bil med Titovim obiskom v Siriji leta 1974, ko je po njenih navodilih prišlo do sprememb v sestavi delegacije, kar kaže na njen močan vpliv v ozadju.

Jovankina politična vloga in zaton

Z leti je Jovanka pridobila vedno večji vpliv, kar pa ni bilo brez posledic. Njen odnos do Tita in njeno mešanje v državne zadeve je postopoma postajalo problematično, saj je želela usmerjati politične odločitve in včasih celo sabotirati nekatere Titove poteze. Po pričevanju generala Ivana Miškovića je Jovanka aktivno delovala proti Titovim odločanjem, s čimer je želela pridobiti nadzor nad nekaterimi pomembnimi vojaškimi in političnimi odločitvami.

Njena vloga je dosegla vrhunec v poznih 70-ih letih, ko so jo začeli odmikati iz javnega življenja. Tito in Jovanka sta se postopoma oddaljila, kar je privedlo do njene politične izolacije. Leta 1977 so jo uradno umaknili iz javnega življenja, a njen vpliv na zgodovino Jugoslavije ostaja neizbrisen.

Jovankina zapuščina

Po smrti Josipa Broza Tita leta 1980 se je Jovanka umaknila iz javnosti in živela v relativni anonimnosti. Vendar pa so dokumenti, ki so bili odkriti po njeni smrti, razkrili, da je imela vlogo, ki je presegala zgolj vlogo predsedniške žene. Njeno bivanje v Zagrebu med drugo svetovno vojno je le eden izmed misterijev, ki še danes sprožajo številna vprašanja o njenem resničnem vplivu na politično dogajanje v Jugoslaviji.

Napisal: N. Z.

Vir: www

Denarnica, polna jugoslovanskih dinarjev, najdena na gozdni poti! Zakaj ni bilo dokumentov?

SLOVENSKA BISTRICA – V gozdu najdena stara denarnica brez dokumentov, le šop dinarjev.

V Slovenski Bistrici se je zgodilo nekaj izjemno nenavadnega. Na gozdni poti je bila po več letih odkrita stara denarnica, polna starih jugoslovanskih dinarjev. Čeprav denarnica ni vsebovala nobenih osebnih dokumentov, kar je precej presenetljivo, je odkritje v lokalni skupnosti vzbudilo številna vprašanja.

Denarnica brez lastnika

Denarnica je bila najdena po naključju, ko je avtorica objave na lokalnem forumu “Radar Slovenska Bistrica,” naletela nanjo med sprehodom. Opaženo je bilo, da je bila denarnica dolgo časa izpostavljena vremenskim razmeram, kar je razvidno iz poškodb materiala. V notranjosti ni bilo sledi o lastniku, le šop jugoslovanskih dinarjev, kar nakazuje, da je bila izgubljena že pred več leti, verjetno pred razpadom Jugoslavije.

Kje je lastnik?

To odkritje je sprožilo številne ugibanja med lokalnimi prebivalci. Ali je oseba, ki je izgubila denarnico, še vedno pogrešana ali pa je preprosto pozabila na ta nepričakovani dogodek? Eden izmed komentatorjev se je spraševal, zakaj v denarnici ni bilo nobenih dokumentov in ali je oseba, ki jo je izgubila, pogrešana. Vendar za zdaj ni nobenih dokazov, ki bi nakazovali na morebitno izginotje.

Denarnica, polna jugoslovanskih dinarjev, najdena na gozdni poti! Zakaj ni bilo dokumentov?
Denarnica, polna jugoslovanskih dinarjev, najdena na gozdni poti! Zakaj ni bilo dokumentov?
Denarnica, polna jugoslovanskih dinarjev, najdena na gozdni poti! Zakaj ni bilo dokumentov?
Denarnica, polna jugoslovanskih dinarjev, najdena na gozdni poti! Zakaj ni bilo dokumentov?
Denarnica, polna jugoslovanskih dinarjev, najdena na gozdni poti! Zakaj ni bilo dokumentov?
Denarnica, polna jugoslovanskih dinarjev, najdena na gozdni poti! Zakaj ni bilo dokumentov?

Šop dinarjev kot spomin

Najbolj zanimiv del te zgodbe je vsekakor šop starih jugoslovanskih dinarjev, ki so bili edina vsebina denarnice. Dinarji, ki že dolgo nimajo prave vrednosti, sedaj predstavljajo le spomin na nekdanji čas in državo, ki je nekoč združevala številne narode Balkana. Kljub temu pa ostaja vprašanje, kdo je lastnik te denarnice in zakaj jo je izgubil.

Ta dogodek je postal prava senzacija v lokalni skupnosti, kjer se ljudje še vedno sprašujejo o ozadju te skrivnostne najdbe. Je to le naključna izguba ali morda del večje skrivnosti?

Napisal: N. Z.

Vir: FB