Vprašanje, ki v zadnjem času buri duhove: ali je vključevanje upokojencev v delo v trgovinah resnično učinkovita rešitev za pomanjkanje kadrov ali zgolj način, kako delodajalci izkoriščajo ranljive skupine? Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je predlagala povečanje obsega dela upokojencev kot eno od ključnih rešitev za težave, s katerimi se spopada trgovinska panoga. A številni opozarjajo – gre za začasni obliž na globoko rano, ki izvira iz sistemskih težav.

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) je predlog označil za sporno in neprimerno rešitev. »Trgovina ni sezonska panoga, kot sta na primer kmetijstvo ali turizem, kjer začasna delovna sila dejansko pripomore k reševanju občasnih vrhov dela. Delo upokojencev nikakor ne sme postati stalna praksa, saj gre za izkoriščanje ljudi, ki so že življenjsko prikrajšani,« so ostro opozorili. Dejansko mnogi upokojenci prejemajo minimalne pokojnine, ki pogosto ne zadoščajo niti za kritje osnovnih življenjskih stroškov – a je to razlog, da jih potiskamo nazaj v delo?

Pogoji dela v trgovini: koren problema

Težave v trgovini – od pomanjkanja kadrov do visoke fluktuacije zaposlenih – niso nova zgodba. Po mnenju sindikata problem ni v pomanjkanju razpoložljive delovne sile, temveč v tem, da pogoji dela odganjajo potencialne delavce. Kot pravijo: »Če bi delodajalci zagotavljali dostojne plače, primerno usklajevanje dela in prostega časa ter spoštovali delovne pravice, bi bilo iskanje kadrov bistveno manj problematično.«

Številke povedo več, kot bi si želeli priznati. Anketa, ki jo je SDTS izvedel med 961 zaposlenimi v trgovinah, razkriva neprijetne resnice: kar 74 % anketirancev je bilo izpostavljenih žalitvam s strani kupcev, 71 % jih je redno soočenih s krajo, 62 % pa je doživelo grožnje. Poleg tega kar 93 % zaposlenih meni, da za svoje delo niso ustrezno nagrajeni. Kako torej pričakovati, da bodo mlajši kadri prostovoljno vstopali v takšne razmere?

Upokojenci – rešitev ali del problema?

Praksa vključevanja upokojencev v trgovine je sicer že prisotna. Mnogi, ki so v preteklosti delali v trgovinah, danes z minimalnimi pokojninami iščejo priložnostne zaposlitve, da bi izboljšali svoj življenjski standard. Vendar pa obstaja paradoks: prav ti delodajalci, ki jih danes vabijo nazaj, so jih pogosto v preteklosti pustili s prenizkimi plačami, kar je vodilo v nizke pokojnine. Tako se krog izkoriščanja zapira – danes ponovno odvisni od tistih, ki so jih v preteklosti zapostavljali.

Ironično, trgovci zdaj predlagajo razširitev dela upokojencev, namesto da bi izboljšali pogoje za tiste, ki že delajo. Takšno ravnanje spominja na »zakrivanje sledi« – namesto da bi priznali težave in jih rešili pri koreninah, se odločajo za hitre rešitve, ki pa dolgoročno ne odpravljajo osnovnih problemov.

Primerjave s tujino: kje smo v Sloveniji?

V državah, kjer je trgovinska panoga stabilnejša, se težave s kadri rešujejo drugače. Na primer, v Nemčiji in na Nizozemskem vlagajo v izobraževanje in usposabljanje mladih za delo v trgovini, ponujajo konkurenčne plače in spodbujajo delovno-kulturno ravnovesje. Pri nas pa še vedno poslušamo zgodbe o preobremenjenosti zaposlenih, neplačanih nadurah in pritiskih, ki vodijo v zdravstvene težave.

Ali se bo Slovenija iz teh praks kaj naučila? Minister za delo Luka Mesec je sicer jasno izrazil zadržanost do predlogov TZS in poudaril, da je treba najprej reševati osnovne težave panoge. A bo to dovolj?

Kaj nas čaka?

Če bodo delodajalci še naprej iskali rešitve v zniževanju stroškov dela in povečevanju obremenitev zaposlenih, bomo priče še večji krizi. Pomanjkanje kadra, nizka produktivnost in nezadovoljstvo bodo le naraščali. Ključno vprašanje ostaja: bomo vlagali v ljudi ali jih še naprej izčrpavali?

Napisal: E. K.

Vir: TZS, Freepik

Slovenija, kot ena izmed najhitreje starajočih se držav v Evropi, se sooča z vedno bolj perečo težavo: kdo bo poskrbel za starajočo se populacijo, ko pa zanimanje za delo v socialnovarstvenih zavodih strmo pada? Leto 2024 je prineslo neprijetne odgovore. Zanimanje iskalcev zaposlitve za delo v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle je doseglo rekordno nizko raven, kar je razkrila nedavna anketa Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Podatki so zaskrbljujoči, vendar še zdaleč ne presenetljivi – opozorila o tej krizi so prisotna že več let.

Upad, ki ga ni mogoče prezreti

Medtem ko so domovi za starejše v letu 2020 uspešno zaključili več kot 50 % razpisov za prosta delovna mesta, je ta delež letos padel na borih 27 %. Če pogledamo podrobneje, so razmere pri posameznih poklicih še bolj skrb vzbujajoče. Le 9 % razpisov za delovno mesto bolničar-negovalec je bilo uspešnih, medtem ko je bil ta delež pred štirimi leti 29 %. Podobno je pri dietnih kuharjih, kjer je delež padel z 36 % na zgolj 13 %, ali pri medicinskih sestrah, kjer uspešnost komaj dosega 20 %.

Zakaj takšen upad? Večinoma gre za kombinacijo slabih delovnih pogojev, nizkega plačila in pomanjkanja privlačnih možnosti za napredovanje. Marsikdo si postavi vprašanje: Zakaj bi nekdo delal v zahtevnem okolju, ko pa so plače in pogoji v zasebnem sektorju ali tujini boljši?

Geografski razkorak – regije, kjer kriza bije najglasneje

Težave niso enakomerno porazdeljene. Največja stiska je na Gorenjskem, v osrednji Sloveniji in na Goriškem, kjer uspešnost zaposlovanja komaj presega 20 %. Gorenjska regija, na primer, beleži izjemno nizko odzivnost na razpise, kar še posebej preseneča, saj gre za regijo z dolgo tradicijo skrbi za skupnost.

“Na razpis za pomočnika dietnega kuharja ali vodjo prehrane se pogosto sploh nihče ne prijavi, tisti redki, ki se, pa pogosto nimajo ustrezne izobrazbe,” pravi Damjan Zelenik, predsednik Aktiva prehranskih delavcev. Prehranska oskrba stanovalcev je tako pogosto odvisna od nadurnega dela zaposlenih, ki že tako delajo “za dva”.

Kadrovske težave so globlje, kot si mislimo

Čeprav je nizka uspešnost zaposlitvenih razpisov alarmantna, je pravi problem še globlji. Skupnost socialnih zavodov Slovenije opozarja, da se bo v naslednjih treh letih upokojilo skoraj 10 % vseh zaposlenih, kar bo dodatno obremenilo že tako podhranjene ekipe. Poleg tega ima skoraj 9 % zaposlenih dolgotrajne odsotnosti, bodisi zaradi zdravstvenih težav bodisi drugih razlogov.

Kako domovi zapolnjujejo vrzeli? Ena izmed rešitev je zaposlovanje tujih delavcev, katerih delež je letos dosegel 6 %. Največ jih prihaja iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške in drugih držav nekdanje Jugoslavije. Vendar se tudi tukaj pojavljajo ovire – dolgotrajni birokratski postopki in pomanjkanje usklajevanja s pristojnimi organi povzročajo, da tujci ne morejo zapolniti vseh potreb.

Zaposleni na robu izgorelosti

“Delavci v domovih za starejše so izčrpani. Mnogi razmišljajo o tem, da bi zapustili sektor,” pravi Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov. Anketa razkriva, da si bo kar 10 % zaposlenih v letošnjem letu poiskalo drugo zaposlitev, kar bo le še poglobilo krizo.

Razlogi za odhode so jasni: slabi delovni pogoji, prenizke plače, pomanjkanje podpore in nerešeni sistemski problemi, ki so prisotni že desetletja. Pristojna ministrstva sicer obljubljajo rešitve, a zaposleni ugotavljajo, da so te pogosto prepozne ali premalo ambiciozne.

Kaj je rešitev?

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je jasno opredelila, kaj bi lahko pripomoglo k izboljšanju:

1. Povišanje plač in dodatkov za delo v neugodnih pogojih (nočne izmene, prazniki).
2. Posodobitev zastarelih kadrovskih normativov, ki ne odražajo dejanskih potreb sodobnih socialnovarstvenih zavodov.
3. Sistematično štipendiranje in usposabljanje nove generacije kadra, da bodo mladi videli prihodnost v tem sektorju.
4. Razbremenitev obstoječih zaposlenih z vključitvijo dodatnih podpornih ekip in boljšo organizacijo dela.

Čas za akcijo je zdaj

Čeprav je jasno, da se kadrovska kriza ne bo rešila čez noč, so potrebni hitri in učinkoviti ukrepi, da preprečimo nadaljnjo eskalacijo. Starejša populacija je ranljiva skupina, ki potrebuje celostno podporo, vendar brez ustreznega kadra niti najboljši sistemi ne bodo delovali. Čas je, da država pokaže, da ji je mar – ne le z besedami, temveč z dejanji.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Slovenske šole se soočajo z resnim pomanjkanjem učiteljev, kar postaja vse bolj pereča težava. Na pragu novega šolskega leta manjka približno 4000 učiteljev, kar je rezultat nizkih plač, slabe delovne klime in pomanjkanja sistemskih rešitev. Šole se zato vse bolj zatekajo k študentskemu delu in honorarnim sodelavcem, kar pa ni dolgoročna rešitev.

Nizke plače odganjajo učitelje

Pomanjkanje učiteljev je neposredno povezano z nizkimi plačami v sektorju. Mnogi učitelji, še posebej začetniki, opozarjajo, da so plače prenizke za preživetje, še posebej v primerjavi z drugimi poklici. Nives Počkar, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije, poudarja, da se mnogi učitelji, ki so se izobrazili za ta poklic, odločajo za delo v drugih panogah, kjer so plače višje. Šokantno je, da učitelj, ki dela v trgovini, zasluži več kot v razredu, kar kaže na alarmantno stanje v izobraževalnem sektorju.

Kadrovska kriza v izobraževanju

Podatki kažejo, da se je konec julija 2024 na Zavodu za zaposlovanje prijavilo 2615 brezposelnih oseb s področja izobraževanja, med njimi 1143 učiteljev in strokovnih delavcev. Hkrati je bilo prijavljenih 3242 prostih mest za učitelje, kar kaže na velik razkorak med potrebami šol in razpoložljivimi kadri. Kljub temu, da ministrstvo za vzgojo in izobraževanje trdi, da vzgojno-izobraževalni proces poteka nemoteno, praksa kaže, da je pomanjkanje učiteljev vse bolj občutno​.

Sistemske spremembe so nujne

Predstavniki izobraževalnega sektorja opozarjajo, da so potrebne korenite sistemske spremembe, če želimo ustaviti negativne trende v izobraževanju. Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), je kritičen do trenutnih ukrepov in opozarja, da so ti premalo ambiciozni in ne rešujejo dolgoročnih težav. Plače učiteljev začetnikov v Sloveniji močno zaostajajo za mednarodnim povprečjem, kar odvrača mlade od tega poklica.

Dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc je poudaril, da poleg nizkih plač učiteljski poklic v Sloveniji izgublja ugled, kar še dodatno zmanjšuje zanimanje za ta poklic. Tudi Stanka Preskar, namestnica direktorja Zavoda za šolstvo, opozarja, da je potrebna večja podpora učiteljem, da bi se lahko osredotočili na svoje osnovno delo – poučevanje, namesto na administrativne in druge naloge, ki jim jemljejo energijo.

Prihodnost izobraževanja v Sloveniji

Slovenija se mora resno soočiti z izzivi v izobraževalnem sektorju. Potrebni so takojšnji ukrepi, ki bodo izboljšali pogoje dela učiteljev, zvišali njihove plače in ponovno dvignili ugled učiteljskega poklica. Če teh sprememb ne bo, se bo kadrovska kriza v šolstvu le še poglabljala, kar bo negativno vplivalo na kakovost izobraževanja in prihodnost naslednjih generacij.

EK; Facebook, Pexels