Na nevarnem odseku med Mengšem in Kamnikom se je zgodila pomembna sprememba – uveden je bil prvi napredni merilnik hitrosti v Sloveniji, ki združuje sekcijsko in točkovno merjenje. A ali lahko nova tehnologija resnično spremeni dolgoletno težavo prehitre vožnje na tem prometno obremenjenem odseku?

Odsek, kjer je vsaka sekunda pomembna

Odsek med Mengšem in Kamnikom je že vrsto let znan kot problematična prometna točka. Pogoste prometne nesreče, nekatere celo s smrtnimi izidi, so tukaj žalostna stalnica. Konec novembra 2024 je tragično čelno trčenje terjalo življenje, le nekaj tednov kasneje pa so poškodbe v novi nesreči znova polnile naslovnice. Številni vozniki odsek preprosto vidijo kot priložnost za prehitro vožnjo, kar povečuje nevarnost za vse udeležence v prometu.

Revolucija v merjenju hitrosti: Kaj prinaša merilnik Celeritas MVD 2022?

Gre za napravo, ki je v Sloveniji uvedla povsem nov koncept spremljanja hitrosti. Celeritas MVD 2022, plod slovenskega podjetja Cestel, omogoča tako sekcijsko kot točkovno merjenje hitrosti, pri čemer je naprava prilagodljiva in se lahko uporabi glede na trenutne razmere. Ampak kako deluje?

Pri sekcijskem načinu merjenja merilnik spremlja povprečno hitrost vozila med dvema točkama – na mengeški obvoznici je to razdalja 600 metrov. Kamera na vstopni točki zabeleži čas, druga kamera na izstopni točki pa primerja časovni interval, kar omogoča izračun povprečne hitrosti. Če vozilo preseže dovoljeno hitrost, sistem zabeleži kršitev. Vse ostale podatke, kot pravijo strokovnjaki, sistem takoj izbriše, kar zagotavlja varstvo zasebnosti.

V točkovnem načinu pa Dopplerjeva radarska antena meri hitrost vozila v realnem času. Če voznik prevozi območje z višjo hitrostjo od dovoljene, naprava zabeleži kršitev in posnetek pošlje v nadzorni center. Tukaj se pojavlja vprašanje: ali bodo vozniki bolj pazili, če vedo, da sistem deluje na več načinov?

Zakaj je sekcijsko merjenje hitrejše in učinkovitejše?

Sekcijsko merjenje hitrosti je v številnih državah – od Italije do Nizozemske – dokazalo svojo učinkovitost. Zakaj? Ker ne kaznuje le trenutnih kršiteljev, ampak preprečuje impulzivno zmanjšanje hitrosti le pri radarski točki. Vozniki so primorani ohraniti enakomerno, zmerno hitrost na celotni razdalji, kar zmanjšuje tveganje za nesreče.

Kljub temu je bila uvedba takšne tehnologije v Sloveniji dolgotrajen proces. DARS in policija že več kot desetletje iščeta možnosti za uvedbo sekcijskega merjenja na avtocestah, a so birokratske ovire in dolgotrajna testiranja proces močno zavlekla. Merilnik na mengeški obvoznici je prvi korak, a zaenkrat deluje le testno – njegovo učinkovitost bodo ocenjevali do marca 2025.

Ali je tehnologija dovolj?

Vendar pa se postavlja ključno vprašanje: ali je uvedba napredne tehnologije dovolj za spremembo obnašanja voznikov? Slovenija je pri prometni kulturi še vedno v zaostanku za številnimi evropskimi državami. Hitrost, prehitevanje na nevarnih mestih in nespoštovanje signalizacije ostajajo pereči problemi.

Številni vozniki skeptično gledajo na nove tehnologije, saj menijo, da gre zgolj za »denarni stroj« za kaznovanje. A strokovnjaki poudarjajo, da je resnični namen povečanje varnosti. Na obvoznici pri Mengšu, kjer se je v zadnjem letu zgodilo več hujših nesreč, je vsak korak k umiritvi prometa ključnega pomena.

Prvi korak k bolj varnim cestam

Čeprav je merilnik Celeritas MVD 2022 za zdaj le testne narave, že predstavlja pomemben premik v razmišljanju o prometni varnosti. Tehnologija sama po sebi ne bo dovolj – potrebno je tudi ozaveščanje voznikov in dosledno izvajanje zakonodaje.

Slovenija ima zdaj priložnost, da s sodobnimi rešitvami, kot je sekcijsko merjenje hitrosti, bistveno zmanjša število nesreč. A kot kaže zgodovina, bo za resnično spremembo potrebna kombinacija tehnologije, vzgoje in strogih ukrepov. Ali bomo to priložnost izkoristili? Čas bo pokazal.

Napisal: E. K.

Vir: Urad za meroslovje, Freepik

NEIZPROSNE KAMNIŠKE ALPE – Reševalna akcija, ki jemlje dih in zahteva neomajno odločnost

KAMNIK – Slovenske gore so znova pokazale, kako tanka je meja med čudovitim pobegom v naravo in kruto realnostjo, ki ne odpušča napak. Dva madžarska planinca, eden s hujšim zlomom noge, sta obtičala na območju Kotličev. Reševalna akcija še vedno poteka – veter, nevarnost plazov in skoraj nična vidljivost so reševalce prisilili v bitko s časom in naravo.

Kamniško-Savinjske Alpe, ki so tako priljubljene med pohodniki, pogosto romantiziramo kot pravljično pokrajino z dih jemajočimi razgledi, ki obljubljajo pobeg od mestnega vrveža. A vsaka pravljica ima svojo temno plat. Tokrat sta se dva madžarska pohodnika znašla v primežu prav te neizprosne resničnosti, ko sta se na poti s Turske gore proti Kamniškemu sedlu izgubila na nevarnem terenu. Poškodba enega izmed njiju je njuno situacijo spremenila iz neprijetne v življenjsko ogrožajočo.

Slovenijo zajelo sneženje, gorski reševalci nad Kamniškim sedlom rešujejo dva planinca, ki sta rinila v hribe

Veter, ki reže do kosti – zakaj so razmere tako izjemno zahtevne?

Slovenski gorski reševalci so vajeni ekstremnih razmer, a tokratna situacija je preizkus tudi za najbolj izkušene. Vidljivost je praktično nična, veter je tako močan, da človeka skoraj dobesedno prestavi, vsak korak pa spremlja nevarnost sprožitve plazu. Kaj to pomeni za reševalce? Ne samo, da morajo biti sami popolnoma osredotočeni na vsak premik, ampak si pri tem nosijo tudi dodatno težo opreme, medicinskih pripomočkov in pogosto celo upanje – da bodo rešili življenje.

Vodja reševalcev Jernej Lanišek je razmere opisal brez olepševanja: “Razmere so izredno zahtevne in plazovno nevarne, vse skupaj otežuje močan veter.” To niso prazne besede – veter je bil tako močan, da helikopter ni mogel pristati, kar je reševalcem odvzelo pomembno podporo in jih prisililo v dolgotrajno hojo do ponesrečenih (poroča STA).

Ko noč v gorah ni romantika, ampak boj za preživetje

Za marsikaterega pohodnika bi noč v gorah zvenela kot avantura, ki vključuje gledanje zvezd skozi šotor in poslušanje narave v vsej njeni veličini. Za reševalce, ki so noč preživeli na Okrešlju, pa je bila noč nekaj povsem drugega – premraženi, izčrpani in s stalno mislijo na to, da nekje v bližini dva človeka čakata na pomoč, so preprosto čakali na jutro, ki naj bi prineslo vsaj malce boljše razmere.

Ekipa iz Celja, ki je noč preživela v bivaku, je s tem omogočila nadaljevanje akcije že v zgodnjih jutranjih urah. Delo reševalcev na terenu je prekinil močan veter, ki je rušil drevesa in oteževal gibanje. Kako dolga in naporna je lahko pot do ponesrečenca, si večina od nas težko predstavlja. Ni namreč samo vprašanje hoje – gre za nenehno tehtanje med hitrostjo in varnostjo, saj vsaka napaka lahko pomeni katastrofo.

Zakaj tako pogosto slišimo o nesrečah v slovenskih gorah?

Slovenija, z več kot 50 % ozemlja pokritega z gozdovi in gorami, ponuja nešteto priložnosti za pohodništvo. A prav zaradi tega so naše gore tudi kraj številnih nesreč. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije je v letu 2023 potekalo več kot 500 reševalnih akcij, pri čemer jih je več kot polovica vključevala tuje pohodnike. Zakaj? Pogosto je razlog v podcenjevanju razmer in precenjevanju lastnih sposobnosti.

Tokratna nesreča madžarskih pohodnikov je še en primer, kako hitro lahko manjša napaka – napačna pot, pomanjkljiva oprema ali nepoznavanje terena – preraste v resen problem. Kljub opozorilom gorskih reševalcev mnogi pohodniki še vedno podcenjujejo nevarnosti, ki jih prinaša narava, še posebej v zimskem času.

Kaj bi se lahko zgodilo brez posredovanja?

Mnogi se sprašujejo, zakaj tako obsežna akcija – več kot 40 reševalcev, sodelovanje štirih društev, uporaba helikopterja (kljub neuspehu zaradi vremena). Odgovor je preprost: brez pravočasne intervencije bi bil izid te zgodbe tragičen. Vsaka ura v takih razmerah pomeni dodatno tveganje za podhladitev, izčrpanost in celo smrt.

Lekcije za prihodnje pohodnike

Ta dogodek je opomin, da gore niso prostor za nepremišljenost. Gorska reševalna zveza Slovenije znova poudarja ključne korake za varnost v gorah:

• 1. Preverjanje vremenske napovedi in plazovnih razmer. Vetrovne razmere, kakršne so danes, niso redkost v gorah.
• 2. Prilagoditev opreme razmeram. Zimske razmere zahtevajo več kot samo topla oblačila – nujna so lavinska žolna, GPS naprava in oprema za reševanje.
• 3. Spoštovanje svojih meja. Gore bodo tam tudi jutri, zato ni razloga, da tvegate življenje za trenutek užitka.

Človek proti naravi: vedno neenak boj

Čeprav so naše gore majhne v primerjavi z velikani, kot so Alpe ali Himalaja, niso nič manj nevarne. Prav nasprotno – njihova navidezna dostopnost pogosto zavede ljudi, ki se podajo nanje brez resnega premisleka. Kamniško-Savinjske Alpe danes reševalcem ne prizanašajo, a upanje ostaja, da bo zgodba dveh madžarskih planincev imela srečen konec.

Napisal: N. Z.

Vir: FB