To je bila 2.od treh pripravljalnih tekem pred skorajšnjim začetkom svetovnega prvenstva.

KOPER – Slovenski rokometaši so dobili še drugo pripravljalno tekmo pred prihajajočim svetovnim prvenstvom na Hrvaškem. Ekipa selektorja Uroša Zormana je v Kopru z 38:30 premagala Katar, ki ga vodi nekdanji slovenski selektor Veselin Vujović. V dokaj mirni tekmi, Slovenija je bila v 2. polčasu za razred boljša (v prvem so gostje vodili 8:11, naš selektor Uroš Zorman pa je dal priložnost vsem svojim igralcem), pa je počilo v 53. minuti.

Nešportna poteza

Že dva napada prej sta se med sabo grdo pogledala gostujoči igralec Frankis Marzo, sicer 37-letni Kubanec s katarskim potnim listom, ter domači kapetan naš as Blaž Janc. Ob posredovanju Janca v obrambi je Kubanec padel. Ko mu je Janc hotel podati roko, ga je Kubanec nešportno brcnil?!

Na igrišče so stopili vsi igralci obeh izbranih vrst (bolje rečeno: naši so prednjačili, Kubanca pa je pred našimi rokometaši rešil eden od soigralcev) in se začeli prerivati. Po nekajminutni prekinitvi in petelinjenju sta sodnika Žan Pukšič in Miha Satler katarskemu igralcu pokazala rdeči karton. Slovenija je potrdila zmago.

S Hrvati, potem v Zagreb na redni del

To je bila druga izmed treh pripravljalnih tekem za varovance Uroša Zormana. V nedeljo so v Umagu s 37:32 premagali Alžirijo, v petek pa jih v Zagrebu ob 20.15 čaka obračun s Hrvaško, ki je ena od gostiteljic prvenstva: poleg nje še Norveška in Danska. Slovenija prvenstvo začenja v predtekmovalni skupini v Zagrebu, igrali pa bomo takole: s Kubo (16. januar, 18.00), Zelenortskimi otoki (18. januar, 18.00) in Islandijo (20. januar, 20.30). Če bodo osvojili eno od prvih treh mest v skupini G, se bodo v glavnem delu tekmovanja pomerili še z najboljšimi tremi iz skupine H. V njej nastopajo rokometaši iz Egipta, Hrvaške, Bahrajna in Argentine.

Pripravljalna tekma, 7.1.
Slovenija – Katar 38:30 (16:15)
Slovenija: Ferlin 1, Lesjak, Blagotinšek 4, Henigman 2, B. Janc 1, M. Janc 2, Cehte, Kljun 2, Slatinek Jovičič 6, Kodrin 4, Horžen, Ovniček 2, Makuc 2 (1), Kavčič 2, Mačkovšek 2, Novak 2, Vlah 6 (1), Suholežnik

Katar: Lepenica, Alihodžić, Marković 2, Madadi 1, Sami, Capote, Marzo 8, Murad, Memišević 4, Denguir 2, Alhadi, Tareq, Berreched, Guehis 3, Heiba 1, Zakar 1, Sinen, Suljakovič, Ayed 1, Ali 7.

5.1.
Alžirija – Slovenija 32:37
Slovenija: Kodrin 5, Slatinek Jovičič 7, Vlah 3, Mačkovšek 2, Cehte 5, Novak 4, Hodžen 1, Suholežnik, B. Janc 1, M. Janc 1, Henigman, Kljun 3, Baznik, Makuc 1, Kavčič 2, Ovniček 2.

10.1.
Hrvaška – Slovenija (20.15)

V spomin na Toneta Turnška

Tekma v koprski dvorani Bonifika se je začela z minuto molka v spomin na Toneta Turnška, nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško in dolgoletnega predsednika celjskega kluba.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona TV Slovenija

Islamizacija ali širjenje vere? Katarjevo financiranje džamij v Evropi sproža diskusije

LJUBLJANA – Zakaj Katar vlaga v gradnjo islamskih verskih objektov po Evropi, vključno s Slovenijo? Nedavni dokumentarec trdi, da so katarske donacije del širšega načrta širjenja vpliva in ideologije, pri čemer naj bi se spodbujale radikalne oblike islama. Po eni strani je torej prisoten strah pred islamizacijo, po drugi strani pa zagovorniki poudarjajo pomen verske svobode in potrebe muslimanskih skupnosti po ustrezni infrastrukturi.

Katarjevo “velikodušno” financiranje

Katarjeva vlada že leta financira gradnjo islamskih kulturnih centrov in džamij po celotnem evropskem kontinentu, kar se pogosto predstavlja kot pomoč lokalnim muslimanskim skupnostim pri zagotavljanju prostorov za obrede in kulturne dejavnosti. Toda mnogi opažajo, da so katarske donacije vse prej kot altruistične. Nekateri kritiki celo pravijo, da gre za prikrito obliko kulturnega vpliva, s katerim Katar krepi svojo moč in širi določene verske ideje. Dokumentarec, ki je sprožil val odzivov, je razkril povezave med določenimi katarskimi organizacijami in skrajnimi islamskimi skupinami po Evropi, pri čemer naj bi bile tudi donacije v Sloveniji del širše strategije. Te trditve so bile izpostavljene v različnih člankih, vključno s tistim na demokracija.si.

Zakaj Katar tako "velikodušno" financira izgradnjo džamij (beri: načrtno širi radikalni islam) po Evropi, tudi v Sloveniji:
"Zastonj kosila ni!". 🇸🇮https://t.co/XbbRAYLom3

— Branko Grims (@BrankoGrimsX1) October 23, 2024

Islamski center v Ljubljani: lokalni primer

V Sloveniji je izgradnja Islamskega kulturnega centra v Ljubljani trajala desetletja, dokler ni projekt pred leti pospešila “velikodušna” katarska donacija v višini več kot 15 milijonov evrov. Center je bil dokončan leta 2020, njegova naloga pa je, kot trdi islamska skupnost, ponujati prostor za kulturne in verske dejavnosti muslimanov v Sloveniji. Kljub temu pa kritiki poudarjajo, da “zastonj kosila ni” in se sprašujejo, ali je za donacijami resnično samo dobrodelnost ali pa morda tudi politična agenda. Branko Grims, poslanec v državnem zboru, je ob tem na Twitterju zapisal: “Zastonj kosila ni!” ter opozoril na nevarnosti, povezane s tovrstnimi donacijami (poroča demokracija.si).

Radikalizacija ali verska svoboda?

V osrčju razprav o Katarjevem financiranju džamij se pojavljata dve glavni vprašanji: Ali gre za podporo verski svobodi ali pa za širjenje radikalne ideologije? Zagovorniki izgradnje verskih objektov trdijo, da je verska svoboda osnovna pravica in da je islamski kulturni center v Ljubljani pravzaprav rezultat dolgoletnih prizadevanj lokalne muslimanske skupnosti. Po njihovem mnenju je Katarjev prispevek zgolj pomoč pri doseganju tega cilja. Kritiki pa nasprotno opozarjajo, da Katar ne financira zgolj verskih objektov, temveč s tem tudi vpliva na izobraževanje in širjenje določenih islamskih interpretacij, ki naj bi bile bolj radikalno usmerjene.

Dejstvo je, da Katar preko svojih investicij in donacij pridobiva določen vpliv v Evropi. Tudi v Sloveniji, kjer je Islamski kulturni center postal pomemben simbol verske raznolikosti, so očitki o politizaciji in morebitnem vplivu tujine pogosti. Čeprav je težko dokazati neposredno povezavo med katarskimi donacijami in širjenjem radikalne ideologije, ostaja vprašanje, ali gre res zgolj za dobrodelnost ali pa morda tudi za subtilno širjenje vpliva.

Kritike in pomisleki

Branko Grims ni edini, ki opozarja na potencialne nevarnosti. Evropski strokovnjaki za varnost redno poudarjajo, da je treba biti previden pri sprejemanju donacij iz tujine, še posebej ko gre za države, kot je Katar, ki imajo bogato zgodovino podpore določenim islamskim tokovom (poroča Daily Mail). Kljub temu zagovorniki islamskega centra v Ljubljani trdijo, da so vse aktivnosti v skladu z evropskimi normami o verski svobodi in transparentnosti financiranja.

Na koncu ostaja odprto vprašanje: ali Katar s svojo “velikodušnostjo” zgolj podpira versko prakso ali pa gre za del širše strategije vplivanja na evropsko družbo? Resnica verjetno leži nekje vmes, vendar je pomembno, da se tovrstne teme obravnavajo s kritično distanco in s pozornostjo na dejstva.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X, FB