Škof blagoslovil novo katoliško osnovno šolo, Stojmenova Duh pa: “Sem PROTI blagoslovu”

LJUBLJANA – Blagoslov šolskih prostorov razburil slovensko javnost: Ali vera res nima mesta v šolstvu?

Nedavni dogodek, ki je sprožil polemike med slovenskimi politiki in javnostjo, je blagoslov novih prostorov Osnovne šole Alojzija Šuštarja in Vrtca Dobrega pastirja. Gre za katoliško tradicijo, ki jo cerkev pogosto izvaja ob odprtju novih šolskih objektov. Dogodek 1. septembra je spremljala slovesna maša, ki jo je daroval škof msgr. Andrej Glavan. Po maši je sledil blagoslov novih prostorov omenjene osnovne šole in vrtca. Ta blagoslov ni prvi tovrstni dogodek, vendar se zdi, da je tokrat sprožil posebno ostre reakcije. Je blagoslov šolskih prostorov res problematičen, ali pa gre za nerazumevanje vere in njene vloge v družbi?

Naj dodamo, da (kot piše na Wikipediji) je “Osnovna šola Alojzija Šuštarja prva zasebna rimskokatoliška osnovna šola v Sloveniji, ki jo je ustanovila Nadškofija Ljubljana. Ustanovljena je bila leta 2007 in deluje v okviru Zavoda sv. Stanislava.”

Vera kot vrednota v šolskem prostoru?

Mnogi nasprotniki verjamejo, da vera nima mesta v javnem šolstvu, saj naj bi izobraževalne ustanove ostale sekularne. Vendar so religiozne vrednote, kot so spoštovanje, ljubezen in sočutje, temelj številnih učnih načrtov in vzgojnih načel. Vera uči dobro, zato se mnogi sprašujejo, zakaj je treba to ločiti od vzgojno-izobraževalnih institucij. Ali ni prav, da otroci spoznavajo tudi to stran družbenih vrednot? Vera v Sloveniji ni le osebna zadeva, ampak tudi del kulturne dediščine, zato blagoslov prostorov mnogi vidijo kot način ohranjanja tradicije in spodbujanja pozitivnih vrednot.

Strah pred religioznimi vplivi?

Med glasnimi kritiki blagoslovitve je tudi poslanka Emilija Stojmenova Duh, ki je izrazila svoje nasprotovanje na družbenih omrežjih. V svoji izjavi je poudarila, da je proti prisotnosti alkohola in religije v šolah, saj meni, da tam nimata kaj iskati. “Da bi me bilo sram, ker sem proti alkoholu v šoli? Ne, ni me sram. Alkohol in blagoslavljanje le-tega nimata kaj iskati v vzgojno-izobraževalnih zavodih,” je zapisala na svojem profilu na omrežju X. Njen komentar je sprožil plaz odzivov – nekateri so se strinjali, da bi morali biti šolski prostori ločeni od religioznih praks, medtem ko drugi menijo, da blagoslov ni nič spornega.

Zakaj blagoslov prostorov sproža takšne reakcije?

Blagoslovitev prostorov, kot je bil primer na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja, naj bi bila simbolična gesta, ki prosi za varnost in blagoslov nad vsemi, ki bodo prostore uporabljali. Toda nekateri politiki in del javnosti v tem vidijo nepotreben vpliv religije v javnem prostoru. Ali je vera res tako problematična? V Sloveniji, kjer je cerkev ločena od države, se večkrat pojavlja vprašanje, ali imajo verske prakse še vedno prostor v izobraževalnem okolju, sploh ob upoštevanju, da so katoliške vrednote še vedno del slovenske identitete.

Kaj je pravzaprav narobe?

Zagovorniki blagoslavljanja šol poudarjajo, da vera prinaša vrednote, kot so ljubezen, spoštovanje in sočutje – vrednote, ki bi jih bilo koristno privzgojiti otrokom že od malih nog. “Blagoslov prostorov ne pomeni vsiljevanja vere, ampak je klic k miru, dobremu delu in zaščiti vseh, ki tam bivajo,” meni teolog Peter Jamnik (poroča Družina). Ali ni ironično, da te vrednote vznemirjajo tiste, ki želijo boljše šolstvo? Gre le za preprosto tradicijo, ki jo nekateri sprejemajo, drugi pa zavračajo – toda ali je res potrebno vsako versko prakso razumeti kot vsiljevanje?

Čeprav slovenska ustava zagotavlja sekularnost države, mnogi verjamejo, da to ne pomeni izključitve religije iz javnega prostora, ampak le zagotavljanje svobode izbire. Ali ni sekularnost v svojem bistvu ravno sprejemanje vseh prepričanj, vključno z religioznimi? Nasprotniki blagoslavljanja se bojijo, da bi prisotnost vere v šolah lahko vplivala na nevtralnost izobraževalnega sistema, vendar pa so tisti, ki menijo, da blagoslov ni oblika poučevanja vere, temveč le izraz želje po dobrem. Šolski prostori bi tako lahko ostali nevtralni in hkrati gostili tradicijo, ki je del kulturne identitete.

Vprašanje, ali naj vera ostane v slovenskih šolah, ostaja odprto. Slovenija kot sekularna država se sooča z dilemo, kako ohraniti kulturno dediščino in spoštovati versko nevtralnost. Bodo slovenske šole v prihodnosti povsem sekularne, ali pa se bo tradicija, kot je blagoslovitev prostorov, nadaljevala? Kot kaže, se bo ta razprava nadaljevala, saj je za mnoge vera še vedno vir dobrega, medtem ko drugi menijo, da ji v šolstvu ni mesta.

Napisal: N. Z.

Vir: X, IG

Organizatorji OI: Opravičujemo se katoličanom

Prizor s slovesnega odprtja olimpijskih iger, ki je spominjal na znamenito sliko Leonarda da Vincija Zadnja večerja, je v Franciji in tudi širše sprožil kritike, ker naj bi žalil verska čustva. Prireditelji so se danes prizadetim opravičili, režiser pa je pojasnil, da ni šlo za krščanski prizor, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Nikogar nismo želeli užaliti ali mu izkazati nespoštovanja,” je za AFP dejala tiskovna predstavnica prirediteljev iger v Parizu Anne Descamps v odgovoru na kritike predstavnikov Katoliške cerkve v Franciji in tudi drugod zaradi prizora, v katerem so nastopali travestiti. Dodala je še, da je organizatorjem resnično žal, če se je ob tem kdor koli počutil prizadetega.

Prizor povzročil zgražanje

Prizor je povzročil zgražanje zaradi ekstravagantnega videza nastopajočih, čeprav po zagotovilu režiserja slovesnosti Thomasa Jollyja sploh ni imel krščanske motivike, temveč je šlo prikaz antičnega praznovanja v čast grškega boga vina Dioniza. V njegovo čast so v antiki stari Grki organizirali praznovanja poimenovana Dionizije, ki so slovela po svojem razvratu.

Jolly je ob tem zatrdil, da je bil namen omenjenega prizora spodbujanje strpnosti do ljudi različnih spolnih orientacij in identitet. “Želel sem prikazati veliko pogansko zabavo, ki je povezana z bogovi na Olimpu,” je o navdihu za sporen prizor povedal Jolly.

V Franciji, ki gosti letošnje igre, se je zaradi prizora na slovesnosti vnela razprava o žaljenju verskih čustev. Na prizor, četudi ne na celotno slovesnost, so se kritično odzvali pri Francoski škofovski konferenci.

“Slovesnost je ponudila trenutke lepote, veselja, bogastva in je bila skoraj univerzalno pohvaljena. Na žalost pa je vključevala tudi prizore žaljenja in zasmehovanja krščanstva, kar globoko obžalujemo,” so v javnem pismu v soboto zapisali francoski škofje.

Čeprav v pismu niso navedli, za kateri prizor gre, je po poročanju AFP moč razumeti, da jih je zmotil prizor, ki ga je režiser imenoval Praznovanje in se odpre s skupino ekstravagantno oblečenih plesalcev in travestitov za mizo, ki pa je hkrati tudi modna brv.

Kritikam francoskih škofov so se pridružili tudi predstavniki Rimokatoliške cerkve v drugih državah in več evropskih politikov z desnega političnega spektra. Madžarski premier Viktor Orban je ob tem zapisal, da je bila slovesnost znak šibkosti in razpada zahodnega sveta.

Do slovesnega odprtja je bil kritičen tudi podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini in nekateri politiki iz vrst francoske in slovenske skrajne desnice. Prireditev je kot “sprevrženo” na omrežju X označil tudi predsednik NSi Matej Tonin.

To ni bil edini sporen prizor z otvoritvene slovesnosti

Sicer pa domnevna alegorija na Zadnjo večerjo ni bil edini sporen prizor z otvoritvene slovesnosti. Mnoge je zmotil tudi prizor obglavljene ženske, ki je v rokah držala glavo in je ponazarjala nekdanjo francosko kraljico Marijo Antoaneto, ki so jo v času francoske revolucije obglavili skupaj z možem, kraljem Ludvikom XVI.

Jolly je glede tega dejal, da nikakor ni slavil giljotine, kot sredstva za ubijanje, kot mu nekateri očitajo.

V njegov bran je stopil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je dejal, da je slovesno odprtje naredilo njegove rojake zelo ponosne.

Jollyja so podprli tudi pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (Mok), kjer so dejali, da vsako slovesno odprtje prinese kamenček v mozaik olimpizma. “Petkova slovesnost je morda prinesla celo goro,” je povedal izvršni direktor olimpijskih iger pri Moku Christophe Dubi.

Odprtje iger v Parizu kot celota je v mednarodnem tisku sicer poželo večinoma pozitivne kritike, nekaj negodovanja je bilo uperjeno v občutek, da v ospredju niso bili športniki in da je vse skupaj trajalo predolgo.

su, STA; Foto: Facebook