Zdravnik slovenske bolnišnice preprodajal droge in zdravila, zdaj kazensko ovaden

LJUBLJANA – Zdravnik, ki je pozabil na Hipokratovo prisego: Kako daleč lahko gre zloraba zaupanja?

Zdravnik ene izmed slovenskih bolnišnic, ki bi moral ščititi zdravje, je osumljen preprodaje zdravil in drog. Kje je meja med medicinsko etiko in brezvestno preprodajo?

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je po večmesečni preiskavi razkril šokantne podrobnosti o zdravniku, ki naj bi s pomočjo belih receptov preprodajal škodljiva zdravila in celo droge. Preiskava, ki se je začela marca letos in se zaključila šele decembra, razkriva pretresljivo zgodbo – ne o zdravljenju, temveč o izkoriščanju zaupanja in moči, ki jo ima le zdravnik.

Po ugotovitvah NPU naj bi zdravnik, namesto da bi sledil Hipokratovi prisegi, vsaj od leta 2022 sistematično zlorabljal svoj uradni položaj. Kako? Z izdajanjem belih receptov za zdravila, kot so oxikodon, aprazolam, diazepam, in celo prepovedane substance, kot je metamfetamin. Če se zdi to zgodba iz kriminalke, se spomnimo, da so ti “recepti” v resnici vstopnica do odvisnosti – zdravila, ki se uživajo brez nadzora, lahko povzročajo ne le hudo zasvojenost, temveč tudi trajne poškodbe zdravja.

Ampak, zakaj je ta primer tako poseben? Vse prevečkrat slišimo o preprodajalcih, ki se skrivajo v temnih kotičkih ulic ali v senci interneta. Tokrat pa gre za zdravnika – človeka, ki ima dostop do občutljivih zdravstvenih podatkov, človeka, ki mu pacienti zaupajo svoja življenja. Ko zlorabi takšno moč, kaj to pove o celotnem zdravstvenem sistemu? Ali obstajajo dovolj močni mehanizmi nadzora?

Preiskovalci so med štirimi hišnimi preiskavami zasegli kar 36 različnih snovi, od katerih so mnoge razvrščene kot prepovedane droge ali zdravju škodljiva zdravila. Zanimivo je, da so bili med njimi tudi zdravila, kot je modafinil, ki se sicer uporablja za zdravljenje motenj spanja, vendar je v določenih krogih znan kot “droga za produktivnost”. Snovi so zdaj v analizi Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki bo preveril njihovo vsebino in izvor.

Pravi šok pa je razsežnost in drznost dejanj tega zdravnika. Ali je deloval sam ali je bil del večje mreže? Po navedbah policije je primer tako resen, da je Specializirano državno tožilstvo RS uvedlo prikrite preiskovalne ukrepe, kar nakazuje, da je zdravnik morda dlje časa izigraval sistem.

Po navedbah preiskovalcev gre za zdravila, ki jih sicer lahko uživamo, vendar zgolj pod strogim nadzorom strokovnjakov. Brez tega pa lahko povzročijo več škode kot koristi. Ali se je zdravnik morda zanašal na brezbrižnost in nevednost sistema? Ali pa je preprosto verjel, da ga njegov uradni naziv ščiti pred zakonom? Kakorkoli že, 18. decembra 2024 je bil priveden pred preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je zanj odredil pripor.

Za kaznivi dejanji, ki jih zajemata 183. in 186. člen Kazenskega zakonika, je predvidena kazen od 1 do 10 let zapora. Vprašanje pa ostaja: je desetletje dovolj za popravilo škode, ki jo takšna dejanja povzročijo družbi in posameznikom?

Slovensko zdravstvo je že dolgo pod drobnogledom javnosti – od čakalnih vrst do pomanjkanja zdravnikov. Ta primer bo nedvomno odprl nova vprašanja o etiki in nadzoru. Kdo varuje pacienta, ko se varuh prelevi v plenilca?

Morda je čas, da se vprašamo še nekaj: če je zdravnik resnično zlorabljal sistem tako dolgo, kje so bile opozorilne luči? Ali je bil res tako spreten ali pa je sistem tako neučinkovit? Kakorkoli, ta zgodba ni zgolj o posamezniku, temveč o vrzeli, ki jo lahko zapolnimo le z večjim zaupanjem in boljšim nadzorom.

Napisal: N. Z.

Vir: Generalna policijska uprava