PTUJ – Le osem evrov namesto 40: nova strategija proti neplačevanju parkirnin razdvaja mnenja

Mestna občina Ptuj pripravlja pomembno spremembo pri obračunavanju parkirnin v modri coni. Če bo predlog v ponedeljek potrjen, kršitelji ne bodo več prejeli globe v višini 40 evrov, temveč bodo lahko „za nazaj“ plačali le osem evrov – kolikor znaša dnevna parkirnina. Bo to spodbudilo večjo plačilno disciplino ali le legaliziralo neodgovorno vedenje?

Parkirnina kot opozorilo, ne kot kazen

Do zdaj je bilo jasno: pozabiš plačati parkirnino, sledi kazen. Pika. Redarji so šli mimo, naredili zapisnik, domov si dobil obvestilo. Globa – 40 evrov. Če si bil priden in plačal v osmih dneh, si jo odnesel z dvajsetimi. Zdaj pa sprememba.

Javne službe Ptuj so pojasnile, da gre pri novi ureditvi bolj za “ponudbo” kot kazen. Plačilo osmih evrov v določenem roku ne pomeni kazni, temveč nekakšno nadomestilo – priložnost, da si za nazaj kupiš dnevno karto. Tako, da si vseeno “legalno” parkiral. Malce po svoje.

In če teh osmih evrov ne plačaš? Potem pride redarstvo v igro – in spet velja stari sistem s 40 evri kazni.

V Ljubljani, Kopru in Novem mestu to že deluje. Tam se je število neplačanih parkiranj po poročanju Javnih služb Ptuj celo zmanjšalo. Ali bo Ptuj doživel podobno zgodbo?

Kdo bo hodil naokrog in preverjal?

No, ne redarji. Nad tem bodo bdeli kar v Javnih službah Ptuj. Posebnega kadra ne bodo najemali, pravijo. Nekoga bodo preusmerili iz druge enote, kakšnega študenta bodo vzeli zraven. Ni panike.

“Obhode bodo izvajali sodelavci, zaposleni na dejavnosti modre cone,” so za Štajerski tednik pojasnili v podjetju. In dodali: posebna izobrazba za to delo? Ni potrebna.

Kar pa je bolj zanimivo – nadzor bo ciljan. Sistem bo spremljal, koliko avtomobilov je parkiranih in koliko kart je bilo izdanih. Če bo prevelik razkorak, bodo poslali ljudi na teren. Tehnologija v akciji.

Kaj pravi kalkulator?

Tukaj postane stvar konkretna. Denar. Koliko bi takšna ureditev sploh prinesla?

Po njihovih ocenah: Če parkirnino za nazaj plača 15 odstotkov kršiteljev, pride to okrog 37.000 evrov letno. Če jih je deset odstotkov, 25.000 evrov. Pet odstotkov? 12.400.

Nekaj je jasno – to so nižji zneski kot kazni. Ampak kazni tudi niso vedno izterjane. Računsko sodišče RS je v poročilu iz leta 2023 navedlo, da se v povprečju izterja le okoli 50 odstotkov glob za prometne prekrške na lokalni ravni.

Torej je možnost, da ljudje prostovoljno plačajo osem evrov, morda bolj realna kot da bi v celoti izterjali 40. In da je to lahko finančno celo boljše.

Ureditev, ki deli

Nekateri bi rekli: “Končno malo razuma!” Drugi: “Legalizacija kršenja pravil.”

Eden izmed mestnih svetnikov je za Večer povedal: “To je podobno, kot če bi tatvinam rekli ‘kupnina za nazaj’, če človeka ujameš.”

Kritike torej niso redke. Glavni argument? Tak pristop spodbuja malomarnost. Plačal bom – Če me dobijo. In morda tudi ne.

Ampak mestna uprava ima drug pogled. To bo, pravijo, razbremenilo birokracijo. Ni več dolgotrajnega izdajanja kazni, pritožbb, obravnav. Vse se reši na licu mesta.

Se sliši poenostavljeno. Morda celo preveč.

Kaj pravijo izkušnje Ljubljane?

Tam ta sistem deluje že nekaj let. Po podatkih Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) se je plačilna disciplina izboljšala, več ljudi uporablja mobilne aplikacije. V redu.

Ampak. Konec leta 2023 je Zurnal24 objavil anketo, v kateri je 58 % vprašanih menilo, da sistem koristi predvsem tistim, ki redno ne plačujejo. In da tisti, ki plačujejo vsak dan, postajajo “naivni plačniki”.

Težava je v percepciji. Pravičnost je relativna.

Kako to vpliva na red v mestu?

Za Ptuj, mesto z dobrih 17.000 prebivalci, gre za pomembno vprašanje. Red na ulicah je v takem okolju bolj opazen kot v večjih mestih. Vsaka sprememba se hitro pozna.

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) opozarja: sistem mora biti dosleden, predvidljiv in pravičen. Brez tega izgubiš zaupanje ljudi.

In če se nekateri “izmuznejo” z osmimi evri, drugi pa vseeno plačujejo po pravilih – kaj to pomeni dolgoročno? Ali bodo redarji res manj obremenjeni? Ali pa bodo imeli le drugačne naloge?

Kaj pa Ptujčani?

Na Facebooku so mnenja različna. “Končno nekaj logičnega!” piše ena izmed uporabnic. “Pozabila sem plačati za pol ure, pa kazen 20 evrov!” Drugi komentira: “Zdaj bom plačal samo, če me ujamejo. Super sistem.”

Na Ptujinfo so 20. marca objavili anketo: 61 % vprašanih je spremembo ocenilo kot pozitivno, 25 % kot negativno, ostali so bili neopredeljeni.

Jasno je, da tema ni tako črno-bela.

In bistvo?

Ko gre za prometno ureditev, gre vedno tudi za nekaj več kot le za parkirišča. Gre za odnos do pravil. Za način, kako lokalna oblast komunicira s svojimi prebivalci. Je to spodbuda k večji odgovornosti – ali popuščanje reda?

Sociolog dr. Aljaž Pirc je za Delo povedal: “Kaznovalna politika je učinkovita le, če jo ljudje dojemajo kot pravično. Če je sistem premehak, izgubi učinek. Če je prestrog, izgubi podporo javnosti.”

Preprosto? Ne. Ampak pomembno.

V ponedeljek bo mestni svet na Ptuju odločal o tem, kako naj v prihodnje izgledajo kazni za neplačano parkiranje. Oziroma, če bodo sploh še kazni.

Osem evrov je nov obraz reda. Ali bo to dovolj, da spremenimo navade? Ali pa bo postalo le nova oblika “plačljivega tvegana obnašanja”?

Čas bo pokazal. Za zdaj pa velja: pozabite na kazni. Pomislite na priložnost. Pa čeprav za nazaj.

Pripravil: N. Z.

Vir:

• Štajerski tednik
• Ptujinfo
• Večer
• Delo
• Računsko sodišče RS

Vsi poznamo ta občutek – na poti domov, v službi ali na izletu si privoščite hitro, zdravo malico. Banane so odlična izbira: priročne za prenašanje, bogate s kalijem in brez nepotrebnega pakiranja. Ampak, kaj storite z olupkom? Večina ljudi bi ga brez posebnega razmisleka odvrgla v bližnji grm ali na rob ceste – navsezadnje je naraven in bo razpadel, kajne? Napaka!

V Nemčiji lahko takšno ravnanje hitro postane draga nepremišljenost. Odmetavanje bananinih olupkov v naravo ali na javne površine je prepovedano in se kaznuje z denarno kaznijo, ki lahko v nekaterih primerih doseže celo 100 evrov!

Zakaj takšna strogost glede enega samega olupka?

Na prvi pogled se zdi, da je prepoved odmetavanja bananinih olupkov pretirana – nenazadnje gre za naravni odpadek, ki naj bi hitro razpadel. Pa res?

Ne povsem. Bananini olupki, v nasprotju s splošnim prepričanjem, ne razpadejo v nekaj dneh ali tednih, ampak lahko v naravi vztrajajo tudi do dve leti! V tem času:

• kvarijo naravno okolje, še posebej v mestnih parkih, kjer ljudje pogosto mislijo, da je odmetavanje naravnih odpadkov “neškodljivo”,
• predstavljajo nevarnost za pešce in kolesarje, saj so lahko zelo spolzki – podobno kot v klasičnih komičnih prizorih, a s precej manj smešnimi posledicami,
• niso del evropskega ekosistema, saj banane niso domače sadje na tem območju, kar pomeni, da se naravni mikroorganizmi težje spopadejo z njihovo razgradnjo,
• privabljajo škodljivce, kot so podgane in druge glodavce, ki lahko povzročajo dodatne težave v mestnem okolju.

Nemčija, znana po strogih okoljskih zakonih, je zato odmetavanje bananinih olupkov – skupaj z drugimi organskimi odpadki – vključila v svoj Zakon o krožnem gospodarstvu (KrWG), ki ureja pravilno ravnanje z odpadki in preprečuje onesnaževanje.

Koliko vas bo stalo neupoštevanje pravil?

Višina kazni je odvisna od tega, v kateri nemški zvezni deželi prekršek storite. Vsaka dežela ima svojo lestvico glob, ki se gibljejo med 10 in 100 evri. Tukaj je nekaj primerov:

• Bavarska: od 10 do 20 evrov, odvisno od kraja prekrška.
• Hamburg: kazen lahko doseže do 70 evrov.
• Spodnja Saška: globa do 50 evrov.
• Saarland: tukaj so kazni najstrožje – do 100 evrov za en sam bananin olupek!

Če mislite, da nemške oblasti pri tem ne bodo dosledne – pomislite znova. Nemčija ima strogo reguliran sistem nadzora, mestni redarji in komunalni inšpektorji pa se redno sprehajajo po parkih, ulicah in rekreacijskih površinah ter bdijo nad spoštovanjem okoljskih pravil.

Kje torej odložiti bananin olupek?

Če vas pot zanese v Nemčijo in si tam privoščite banano (ali katero koli drugo sadje, ki pušča ostanke), se prepričajte, da olupka ne odvržete v naravo, ampak ga pravilno zavržete.

Najboljša možnost? Javni smetnjaki, ki so v večini nemških mest razporejeni na strateških točkah. Pogosto so označeni ločeno za biološke odpadke, zato je pomembno, da olupke odvržete v pravi zabojnik.

Če ni smetnjaka v bližini? Shrani ga v vrečko in ga odvrzi pozneje. Tako enostavno – in tako ceneje kot 100 evrov kazni.

Ali gre za pretiravanje ali zgolj za skrb za okolje?

Mnogo ljudi meni, da so takšne globe pretirane, saj gre konec koncev za naravne odpadke. A dejstvo je, da je odpadek odpadek, ne glede na to, ali je naraven ali ne. Če bi vsak obiskovalec parka odvrgel en olupek, bi bili mestni parki kmalu prekriti z gnilimi lupinami in drugimi ostanki sadja, kar bi povzročilo estetski in higienski problem.

Podobne kazni obstajajo tudi v drugih evropskih državah:

• Švica prav tako strogo kaznuje odmetavanje organskih odpadkov v naravo.
• Avstrija ima podobne globe, zlasti v večjih mestih, kot sta Dunaj in Salzburg.
• Francija v nekaterih mestih že uporablja video nadzor za kaznovanje tistih, ki nepravilno odmetavajo odpadke.

Nemčija je preprosto doslednejša in ne dopušča izgovorov – če lahko olupke odvržete v koš doma, jih lahko tudi na ulici.

Ne tvegajte brez potrebe!

Če se znajdete v Nemčiji in si med sprehodom po mestu, parku ali naravi privoščite banano – ne dovolite, da bi vas olupki stali več, kot ste pričakovali. Kazni so resnične, inšpektorji pozorni, narava pa hvaležna, če jo pustimo čisto.

Torej, preden naslednjič brezskrbno odvržete bananin olupek na tla – pomislite, ali se splača tvegati kazen. Vaša denarnica vam bo hvaležna!

Napisal: E. K.

Vir: govori.se, Freepik

Turistične občine na Gorenjskem in v Posočju že vrsto let bijejo bitko z nedovoljenim kampiranjem, ki je v zadnjih letih doseglo povsem novo razsežnost. Če so si še pred desetletjem divje kampiranje privoščili predvsem avanturisti in “cestni nomadi”, ki so raje spali pod zvezdami kot v hotelih, pa danes postaja prava nočna mora za lokalne oblasti, kmete in prebivalce.

Problem? Prenizke kazni in pomanjkljiv nadzor. In če so si občine obetale rešitev z novim zakonom o varstvu javnega reda in miru, ki naj bi prekrške strožje sankcioniral, zdaj kaže, da bo predlog prinesel ravno nasprotno – še več kaosa.

Kampiranje na črno: moda ali brezbrižnost?

Pojav je vse prej kot nov, a s porastom avtodomarskega turizma, ki je med pandemijo postal izjemno priljubljen, se je težava eksponentno povečala. Namesto da bi obiskovalci plačali prenočišče v uradnem kampu ali na postajališču za avtodome, se preprosto ustavijo tam, kjer jim ustreza – v gozdovih, na poljih, ob jezerih ali celo na zasebnih parcelah, ki niso namenjene kampiranju.

“Najbolj moteča so kampiranja na gozdnih in kmetijskih zemljiščih ter ob vodnih površinah,” opozarja Gregor Jarkovič, vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica.

Zaradi tega je v poletnih mesecih marsikje že pravi divji zahod – lastniki zemljišč se pritožujejo nad smetmi, uničenimi pašniki, polnimi jarki fekalij in prepolnimi kantami za smeti, občinski redarji in policisti pa si belijo glavo, kako uvesti red, če zakonodaja tega sploh ne omogoča učinkovito.

Predlog novega zakona – rešitev ali še večji problem?

Na ministrstvu za notranje zadeve so sredi januarja v javno obravnavo poslali predlog novega zakona o varstvu javnega reda in miru, ki naj bi poostrili sankcije za nelegalno kampiranje. A po mnenju mnogih prinaša ravno nasprotni učinek.

Trenutno je globa za kampiranje na črno 93 evrov, ob takojšnjem plačilu 46,50 evra. Novi zakon bi jo sicer zvišal, a zgolj za sedem evrov, torej na 100 evrov oz. 50 evrov ob takojšnjem plačilu.

Če upoštevamo, da noč v kampu v Bohinju ali Kranjski Gori stane med 20 in 50 evrov, hitro postane jasno, da je kazen še vedno bistveno cenejša od zakonitega kampiranja. In ravno to je ključna težava – za mnoge je plačilo globe celo ugodnejša alternativa kot uporaba uradnih kampov.

“Turisti pogosto plačajo kazen kar na licu mesta – in brez težav nadaljujejo po istem vzorcu. Kazen si enostavno vračunajo v stroške potovanja,” pojasnjuje bohinjski župan Jože Sodja, ki opozarja, da je nov zakon v tem pogledu popolnoma zgrešen.

Dodaten zaplet: pogoj vznemirjanja

Poleg prenizkih kazni predlog zakona uvaja še en nevaren element – določilo, da bi bilo kampiranje prekršek zgolj, če bi nekoga vznemirjalo. Kaj to pomeni v praksi?

• Policisti ali redarji ne bi več mogli ukrepati samoiniciativno.
• Za kaznovanje bi bila potrebna prijava občana, ki bi moral razkriti svojo identiteto in biti pripravljen pričati.

S tem bi se po mnenju stroke nadzor še dodatno omejil, saj bi se marsikdo zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi kampistov ali preprosto iz nezaupanja v dolgotrajne postopke odločil, da kršitve sploh ne prijavi.

“Zadeva bi bila lahko dokaj enostavna. Če bi tisti, ki pišejo zakone, vprašali lokalne skupnosti, kaj najbolj pije vodo na terenu, in bi tako tudi naredili, bi bile skoraj vse težave rešene,” je neposreden blejski župan Anton Mežan.

Boj lokalnih skupnosti proti nesmiselnim rešitvam

Župani iz Bohinja, Kranjske Gore, Bleda in drugih turističnih občin so se že povezali in napovedali, da bodo na ministrstvo poslali skupni predlog, ki bi vključeval:

1. Občutno višje kazni, ki bi bile vsaj dvakrat višje od trenutnih.
2. Možnost ukrepanja brez predhodne prijave občana.
3. Dodatne pristojnosti redarjev in policistov pri nadzoru.

“Če se zakon ne bo spremenil, bomo imeli še večji kaos, kot ga imamo zdaj,” je neposredna kranjskogorska županja Henrika Zupan, ki meni, da bo slabo napisan zakon v prihodnosti pomenil le še več neurejenih površin, preobremenjenih naravnih virov in naraščajoče konflikte med turisti in lokalnim prebivalstvom.

Bo država prisluhnila ali bo Gorenjska postala divje kampirališče?

Zakonodaja, ki bi morala uvajati red in zaščititi naravno okolje ter lokalne skupnosti, se očitno odmika od cilja. Če bo zakon sprejet v trenutni obliki, bodo turisti še naprej neovirano kampirali tam, kjer jim ustreza, kazni bodo ostale simbolične, inšpektorji pa bodo zvezanih rok.

Napisal: E. K.

Vir: Republika Slovenija državni svet, Pexels

Če ste v zadnjih letih odprli bančni račun pri Revolutu, N26 ali katerikoli drugi tuji banki, niste edini. Slovenci množično prehajamo na neobanke, ki ponujajo nizke ali celo nične stroške poslovanja, preproste aplikacije in ugodne menjalne tečaje. A pri tem mnogi pozabijo na ključni zakonodajni vidik – prijavo računa pri Finančni upravi RS (FURS).

Podatki FURS kažejo, da imajo slovenski rezidenti prijavljenih več kot 86.000 računov pri neobankah, a dejansko jih je bistveno več. Po oceni Revoluta naj bi namreč samo pri njih račun imelo kar 150.000 Slovencev, kar pomeni, da je skoraj 100.000 računov še vedno neprijavljenih. In če mislite, da FURS tega ne bo opazil, pomislite še enkrat.

Kateri računi morajo biti prijavljeni?

Če imate v tujini plačilni račun, ki omogoča prejemanje nakazil (npr. plače) in opravljanje transakcij, ga morate prijaviti FURS-u v osmih dneh po odprtju. To velja za račune pri Revolutu, N26, Vivid Money, Trade Republic, Binq, TransferWise in drugih digitalnih bankah.

Izjema? Varčevalni računi, ki ne omogočajo plačilnih transakcij (npr. varčevalna knjižica v tujini), ni treba prijaviti.

Kako prijaviti račun?

FURS omogoča dva načina prijave:

• Elektronsko prek portala eDavki – Izpolnite obrazec DR-Račun, vnesete IBAN, SWIFT/BIC kodo, naziv banke in datum odprtja, priložite dokazilo o odprtju računa (npr. fotografijo bančne kartice ali pogodbo o odprtju računa) in oddate vlogo.

• Osebno ali po pošti – Izpolnite obrazec DR-02 in ga oddate na kateremkoli finančnem uradu.

Pozor! Če prijave ne podpišete prek eDavkov, morate najprej namestiti ustrezno komponento za elektronski podpis. Brez tega prijava ni veljavna!

Kaj se zgodi, če računa ne prijavite?

Neprijavljen račun vas lahko stane več kot le mirnega spanca.

FURS lahko ob pregledu transakcij ali izmenjavi podatkov z drugimi državami ugotovi, da imate tuj račun, ki ga niste prijavili. In takrat vas lahko doleti:

• Globa za fizične osebe: od 200 do 1.200 evrov.
• Globa za samostojne podjetnike: od 800 do 10.000 evrov.
• Globa za pravne osebe: od 1.200 do 30.000 evrov.

A to še ni vse. Če ste na neprijavljen račun prejemali obresti ali druga sredstva, ki jih niste prijavili kot dohodek, se lahko znajdete v dodatnih davčnih težavah. V tem primeru vas poleg globe lahko doleti še davek na dohodke iz kapitala – in dodatna kazen.

Zakaj bi FURS sploh opazil moj račun?

Marsikdo misli, da bo njegov Revolut ali N26 ostal pod radarjem, a FURS ni več tako slep, kot je bil nekoč.

• Izmenjava podatkov med državami: Slovenija sodeluje v mednarodnem sistemu izmenjave podatkov o finančnih računih (CRS), kar pomeni, da lahko od tujih bank pridobi podatke o računih slovenskih državljanov.

• Preverjanje nakazil: Če ste si z Revoluta ali N26 kdaj nakazali denar na slovenski račun, lahko FURS na podlagi tega začne preverjati vaše finančne transakcije.

• Samoprijava kot varnostni ventil: FURS jasno navaja, da bo do tistih, ki se sami prijavijo preden jih odkrijejo, bolj prizanesljiv. Kazni lahko zmanjšajo ali celo odpustijo, če račun prijavite sami, preden vas zasačijo.

“Ah, saj ne bodo mene iskali” – nevarna miselnost

Mnogi se tolažijo z mislijo, da FURS ne bo izgubljal časa s pregledi malih uporabnikov. A če imate večje transakcije, večji priliv denarja ali več računov v tujini, ste zagotovo na radarju.

Primer iz preteklih let kaže, da so že padale globe zaradi neprijavljenih tujih računov. Uporabniki Revoluta in N26 so prejeli pozive za pojasnila, nekateri pa so se znašli v dolgotrajnih postopkih dokazovanja, da so denar zaslužili zakonito.

In še nekaj: FURS vas ne bo opozoril, preden vas kaznuje. Če odkrije neprijavljen račun, bo ukrepal. Brez opozorila, brez milosti.

Ne tvegajte po nepotrebnem

Če imate račun v tujini, ga prijavite čim prej. Postopek je preprost in traja le nekaj minut, kazni pa so lahko visoke – in se jim je povsem mogoče izogniti.

• Odprli račun pri Revolutu, N26 ali drugi tuji banki? Prijavite ga v 8 dneh!
• Že imate račun in ga še niste prijavili? Storite to zdaj – preden FURS pride do vas!
• Ne čakajte na kazen – bolje je rešiti zadevo prostovoljno in brez posledic.

Vas še vedno zanima, kako prijaviti račun? Obiščite portal eDavki, kjer najdete vse potrebne obrazce in navodila.

Ne pustite, da vas “poceni” bančni račun na koncu drago stane. Revolut in N26 sta super – dokler ne dobite FURS-ovega pisma.

Napisal: E. K.

Vir: FURS, Shutterstock

S 1. januarjem 2025 na Hrvaškem začne veljati nov Zakon o upravljanju in vzdrževanju stavb, ki že buri duhove – ne le zaradi vsebine, temveč zaradi vprašanj, ki jih odpira za prebivalce stanovanjskih stavb. Po novem zakonu bodo klimatske naprave in satelitske antene strogo prepovedane na uličnih fasadah stavb, kar pomeni, da bo za marsikoga iskanje ustrezne lokacije za namestitev prava misija nemogoče.

Kje bodo klimatske naprave še dovoljene?

Novi zakon dovoljuje postavitev klimatskih naprav zgolj na stranske fasade, terase, balkone ali na območja, ki so v znižanih legah. Namen teh sprememb je, kot poudarjajo zagovorniki zakona, izboljšanje videza mest in zmanjšanje vizualnega kaosa na fasadah. “Klimatskih naprav na fasadah, ki gledajo na ulice in trge, ne bo več dovoljeno, kar bo pomembno prispevalo k lepšemu videzu mest,” pojasnjuje Željko Uhlir, državni sekretar na Ministrstvu za prostor, graditev in državno premoženje.

Kazni za kršitelje bodo visoke

Globe za kršitelje niso zanemarljive: izvajalci, ki bodo vgradili klimatske naprave v nasprotju z zakonodajo, bodo kaznovani z zneski med 5.000 in 10.000 evri. Lastnike stanovanj, ki bodo ignorirali nova pravila, pa čakajo kazni med 1.000 in 5.000 evri. Lokalni komunalni redarji bodo odgovorni za nadzor in ukrepanje v primeru kršitev. Na srečo zakon ne velja za nazaj, kar pomeni, da lastnikom obstoječih klimatskih naprav teh ne bo treba odstraniti.

Tehnični izzivi ali popolna zmeda?

A kaj to pomeni za prebivalce stanovanjskih blokov, kjer enostavno ni prostora za takšno postavitev? Zdravko Vladanović, predsednik Združenja predstavnikov solastnikov stanovanjskih stavb v Zagrebu, opozarja na velike težave, ki jih bo zakon povzročil. “Res je, da klimatske naprave kazijo videz fasad, vendar je v določenih primerih rešitev tehnično skoraj nemogoča. Predstavljajte si blok, kjer stanovalec nima dostopa do balkona ali stranske fasade – kam naj postavi napravo? Nekateri bodo morali prositi sosede za dovoljenje, da napeljejo inštalacije skozi njihova stanovanja. Težko si je predstavljati, da bo to praksa, ki bo v resnici delovala,” je dejal.

Podobno meni tudi Ivan Vranek, lastnik podjetja za prodajo in montažo hladilnih naprav. “Vsaka vgradnja bo zdaj individualen projekt. Pred montažo bomo morali opraviti natančen pregled, kar bo bistveno podražilo postavitev klimatske naprave,” je pojasnil. Po njegovem mnenju bo novi zakon najbolj prizadel prebivalce starejših zgradb, kjer možnosti za namestitev praktično ni.

Zakaj tak zakon?

Glavni razlog za sprejetje zakona je po mnenju vlade estetika mestnih središč. Klimatske naprave, ki štrlijo z vsake fasade, so po njihovem mnenju neurejene in kazijo videz zgodovinskih in urbanih območij. Podobne ukrepe so že uvedle nekatere evropske države, kjer velja, da morajo biti klimatske naprave skrite pred pogledi z ulice. A nasprotniki opozarjajo, da zakon ne upošteva tehničnih omejitev številnih stanovanjskih stavb, še posebej starejših blokov, kjer je izbira lokacij za postavitev zelo omejena.

Kdo bo največ izgubil?

Eden izmed najbolj perečih izzivov bodo zagotovo najemniška stanovanja. Lastniki teh bodo morali najti rešitve, ki ne bodo zgolj skladne z zakonom, ampak tudi dostopne najemnikom. V nekaterih primerih bo to pomenilo obsežne prilagoditve, ki bodo zahtevale dodatne stroške in odobritve sosedov.

Poleg tega se postavlja vprašanje, kako bo zakon vplival na dostopnost klimatskih naprav za širšo javnost. Stroški vgradnje se bodo zaradi dodatnih pregledov in omejitev znatno povečali, kar bo klimatske naprave za nekatere lastnike postavilo izven dosega.

Bo zakon dosegel svoj cilj?

Čeprav so cilji zakona na papirju jasni, ostaja vprašanje, kako se bo vse skupaj odvijalo v praksi. Bo Hrvaška res postala lepša in bolj urejena, ali pa bodo stanovalci prisiljeni v improvizacije, ki bodo prinesle še več težav? Medtem ko bodo nove zgradbe lažje sprejele takšne zahteve, bodo starejši bloki, ki so zasnovani brez balkonskih in stranskih prostorov, predstavljali velik izziv za prebivalce.

Lepša mesta, a po kakšni ceni?

Hrvaški zakon o klimatskih napravah je brez dvoma pomemben korak k urejenemu videzu mest, vendar se mnogi sprašujejo, ali je cena, ki jo bodo morali plačati prebivalci, preprosto previsoka. Za marsikoga bo iskanje rešitve za postavitev klime prava “misija nemogoče”, še posebej v stanovanjih, kjer stranskih fasad ali teras preprosto ni. Kako bo zakon deloval v praksi, bo pokazal čas – a že zdaj je jasno, da bo povzročil veliko razprav in še več prilagoditev.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Vožnja brez veljavne e-vinjete je past, v katero je letos padlo že na tisoče voznikov, pri čemer je Dars samo v letu 2024 zbral več kot 20 milijonov evrov kazni. Čeprav je 300 evrov globa, ki jo marsikdo občuti kot hud udarec, se vam v določenih okoliščinah kazni lahko izognemo. Kaj morate storiti, da bi se izognili neprijetnim posledicam in denarnim izgubam? Ključno je, da ukrepate hitro – in premišljeno.

E-vinjeta: več kot zgolj obveznost

Odkar je Slovenija pred tremi leti uvedla sistem elektronskih vinjet, se je način cestninskega nadzora korenito spremenil. Brez papirja in nalepk na vetrobranskem steklu je e-vinjeta vezana na registrsko številko vozila, kar omogoča natančen in avtomatiziran nadzor. Kamera vas opazi – ali bolje rečeno, vašo registrsko številko – že ob prvem prehodu cestninskega odseka.

Zakaj je sistem tako neizprosen? Po navedbah Darsa je nadzor optimiziran, da deluje brez napak – preverjanje je avtomatizirano, vozilo brez veljavne vinjete pa se takoj zazna. Rezultat? 73.000 izdanih kazni samo letos, kar pomeni skoraj 11 % več kot lani v istem obdobju. Če k temu dodamo dejstvo, da povprečna slovenska občina upravlja s podobnim proračunom kot ta “vinjetni izkupiček”, postane jasno, zakaj je vožnja brez vinjete tveganje, ki ga ne smete spregledati.

Kaj storiti, če ugotovite, da ste brez veljavne vinjete?

Številni vozniki se znajdejo v dilemi: kaj zdaj? Je 300 evrov kazni že dejstvo ali obstaja izhod? Po navedbah Darsa je najboljša strategija preprosta: kupite e-vinjeto takoj, še isti dan, ko ste storili prekršek.

Zakaj je ta korak pomemben? Čeprav se sliši preprosto, je to dejansko vaša najboljša možnost, da kazni ne prejmete. Po neuradnih informacijah Darsa uradne osebe pogosto upoštevajo, da je voznik napako hitro odpravil – in kazni ne izrečejo. Pomembno je, da ukrepate takoj: že naslednji dan se verjetnost, da bo nakup upoštevan kot olajševalna okoliščina, bistveno zmanjša.

Primerjajmo: 16 evrov ali 300 evrov?

Če se vam zdi, da lahko tvegate brez vinjete, pomislite še enkrat. Tedenska vinjeta za razred 2A stane zgolj 16 evrov, kar je le drobec v primerjavi s kaznijo. Ena napačna odločitev – ali preprosto trenutek nepazljivosti, ko ste pozabili podaljšati veljavnost letne vinjete – vas lahko stane toliko, kot bi sicer porabili za gorivo za več tednov.

Kaj pa, če vas ustavi cestninski nadzor?

Stanje se nekoliko zaplete, če vas na avtocesti ustavi ekipa Darsovega cestninskega nadzora. Praksa v teh primerih je jasna: voznik mora takoj kupiti veljavno vinjeto, vendar globa ostane, razen če lahko dokažete, da ste vinjeto kupili, a je bila napaka v registrski številki.

Pri tem je pomembno poudariti, da so tujci pogosto pod večjim drobnogledom. Dars je zahvaljujoč evropskemu sistemu EUCARIS zdaj sposoben kazni pošiljati tudi tujim državljanom, kar pomeni, da vozniki iz drugih držav ne morejo več računati na to, da bo njihov prekršek ostal neopažen.

Izkušnje voznikov: hitrost in ukrepanje štejeta

Praktične izkušnje kažejo, da so tisti vozniki, ki so hitro ukrepali – torej kupili vinjeto še isti dan – v večini primerov kazni oproščeni. Če pa zamudite ta “zlat” dan, so možnosti, da vam sistem pogleda skozi prste, precej manjše.

Mnogi se sprašujejo, zakaj sistem omogoča takšno olajševalno okoliščino. Razlog tiči v zakonodaji in diskreciji pooblaščenih oseb. Kazen ni samodejno določena – odločitev o tem, ali jo boste prejeli, je odvisna od okoliščin in hitrosti vaše reakcije.

Kako se izogniti neprijetnim posledicam

Vožnja brez e-vinjete je v Sloveniji strogo kaznovana, a še vedno imate možnost, da se izognete visoki kazni – če ukrepate pravočasno. Nakup vinjete še isti dan je vaša najboljša obramba, zato si zapomnite: hitrost ukrepanja je ključna.

Bodite pozorni na datum veljavnosti vaše e-vinjete, saj lahko drobna pozabljivost prinese veliko stresa in nepotrebnih stroškov. V prometu so pravila jasna, a včasih tudi razumevajoča – če voznik izkaže odgovornost in pripravljenost odpraviti napako, je pogosto nagrajen z oprostitvijo kazni. Vaš denar pa bo namesto za globo bolje porabljen za stvari, ki vam prinesejo zadovoljstvo!

Napisal: E. K.

Vir: DARS, Shutterstock

KOMEN – Podjetje Biostile se kljub visokim globam ne ustavi. S svojo prodajno strategijo in prepoznavnostjo prehranskih dopolnil v lasti družine Kosmina še naprej dosega izjemne poslovne rezultate, ki jih ne ustavijo niti številne globe zaradi zavajajočega oglaševanja.

Poslovni uspeh kljub težavam z inšpektorji

Podjetje Biostile, ki ima sedež v Komnu na Krasu, se je v zadnjih letih povzpelo v ospredje slovenske industrije prehranskih dopolnil. Stavba podjetja z značilnim zelenim logotipom štiriperesne deteljice izstopa v kraški pokrajini in simbolizira vzpon družinskega podjetja, ki ga vodijo Herta Kosmina in njena sinova.

Od leta 2019 do danes so prihodki podjetja zrasli za več kot štirikrat. Kljub temu, da se podjetje sooča s kaznimi, ki jih izreka zdravstveni inšpektorat zaradi zavajajočega oglaševanja, se rast prihodkov ni ustavila. Samo v zadnjih treh letih so inšpektorji podjetju Biostile naložili kazni v višini približno 240.000 evrov, a to ni vplivalo na uspeh podjetja, ki je svojo blagovno znamko razširilo tudi na druge države, kot so Srbija, Češka in Madžarska.

Skupna vrednost teh kazni, kot že omenjeno, znaša približno 240.000 evrov, pri čemer se kazni nanašajo na večkratne kršitve zakonodaje o prehranskih in zdravstvenih trditvah. Najvišja posamična kazen, ki jo je podjetje prejelo, je znašala kar 63.000 evrov, kar je rezultat večkratnega kršenja pravil glede oglaševanja prehranskega dopolnila Collagen Powder Blend. Kljub tem sankcijam, ki segajo od nekaj tisoč evrov do visokih zneskov, podjetje nadaljuje z agresivno oglaševalsko strategijo. “Plačujemo kazni, a verjamemo, da bodo naše prakse sčasoma skladne z regulacijami,” je v intervjuju za N1 povedala Herta Kosmina, ko so jo povprašali o teh sankcijah.

“Naš uspeh temelji na kakovosti izdelkov in na trdem delu, ki ga vlagamo v vse, kar počnemo,” je povedala Herta Kosmina v intervjuju za N1, kjer je poudarila, da podjetje deluje na več trgih, najpomembnejša pa ostaja Srbija.

Zavajajoče oglaševanje pod drobnogledom

Podjetje Biostile se je večkrat znašlo v središču pozornosti zaradi oglaševalskih praks, ki so bile označene kot zavajajoče. Zdravstveni inšpektorat je v več primerih izrekel kazni zaradi kršitev uredbe o zagotavljanju informacij o živilih. Evropska zakonodaja namreč prepoveduje, da bi se prehranskim dopolnilom pripisovale zdravstvene trditve, kot so preprečevanje ali zdravljenje bolezni.

Herta Kosmina, ki v oglasih pogosto nastopa kot strokovna sodelavka, poudarja, da njihovi izdelki ne zdravijo, temveč zgolj podpirajo telo pri naravnih procesih. “Ne trdimo, da naši izdelki zdravijo, temveč pomagajo telesu, da deluje bolje,” je izjavila v intervjuju za N1. Kljub temu inšpektorji menijo, da oglaševanje podjetja pogosto presega dovoljene okvirje.

Prodajna strategija, ki navdušuje

Uspeh podjetja Biostile temelji na agresivni prodajni strategiji, ki vključuje dolge televizijske in radijske oddaje, v katerih Herta Kosmina osebno predstavlja izdelke. Takšen pristop, ki presega klasične kratke oglase, je podjetju omogočil, da postane eno najprepoznavnejših v Sloveniji. “Ljudje pokličejo na številko, ki jo vidijo na ekranu, in naročijo izdelke kar po telefonu. To je naša glavna prodajna pot,” je v intervjuju za N1 pojasnila Kosmina.

Poleg Slovenije podjetje svoje izdelke prodaja tudi v več državah po Evropi, pri čemer Srbija velja za drugo največje tržišče. “Na dan odpošljemo več kot 1500 paketov, zato sodelujemo s poštno službo v Sežani, saj pošta v Komnu ne more obvladati takšnih količin,” je še dodala Kosmina.

Kritike glede pomanjkanja medicinske izobrazbe

Herta Kosmina, ki v oglasih pogosto nastopa kot strokovna sodelavka, nima formalne medicinske izobrazbe. Sama priznava, da je po poklicu ekonomska tehnica, vendar trdi, da je skozi leta pridobila ogromno znanja o prehranskih dopolnilih. “Prebrala sem več knjig in člankov o zdravju, kot bi si kdo mislil. Tudi znanstveniki nimajo vedno formalne izobrazbe, a imajo veliko praktičnega znanja,” je izpostavila v intervjuju za N1.

Kritiki, vključno z zdravstvenimi inšpektorji, opozarjajo, da bi morala biti uporaba naziva “strokovna sodelavka” bolj previdna, še posebej, ker ni podprta z ustreznimi medicinskimi kvalifikacijami. Kljub temu Kosmina trdi, da njeno znanje temelji na dolgoletnih izkušnjah in tesnem sodelovanju s strankami in zdravniki.

Težave z inšpektoratom in njihovo reševanje

Kazni, ki jih je podjetju izrekla zdravstvena inšpekcija, se večinoma nanašajo na uporabo nedovoljenih zdravstvenih trditev. Inšpektorji so v več primerih izpostavili, da podjetje ni spoštovalo pravil o oglaševanju, saj so njihovi izdelki pogosto predstavljeni na način, ki namiguje na zdravljenje različnih zdravstvenih težav. Kljub temu Kosmina ostaja prepričana v pravilnost njihove strategije. “Naš cilj je, da ljudem pomagamo z našimi izdelki. Vemo, da izdelki delujejo, saj se stranke vračajo,” je izpostavila v intervjuju za N1.

Trenutno je proti podjetju Biostile odprtih več kot 60 novih postopkov, povezanih z oglaševanjem, kar nakazuje na dolgoročne izzive, s katerimi se bo podjetje soočalo tudi v prihodnje.

Pogled v prihodnost

Kljub težavam z regulativnimi organi podjetje Biostile še naprej beleži izjemno rast. Kosmina je prepričana, da bodo njihovi izdelki še naprej prispevali k zdravju ljudi, saj mnogi potrošniki verjamejo v njihove učinke. “Ljudje vse bolj razumejo, da morajo sami poskrbeti za svoje zdravje, in pri tem jim lahko prehranska dopolnila zelo pomagajo,” je dejala v intervjuju.

Prihodnost podjetja bo odvisna predvsem od tega, ali bo uspelo uskladiti svojo prodajno strategijo s strogimi pravili o oglaševanju prehranskih dopolnil. Čeprav je podjetje pripravljeno plačati globe, bo dolgoročni uspeh zahteval tudi več prilagajanja pravilom trga, če želi ohraniti svoj ugled in stabilnost.

Biostile ostaja eno najbolj rastočih podjetij na področju prehranskih dopolnil, vendar bo prihodnost pokazala, kako uspešno se bodo spopadali z izzivi, ki jih prinaša stroga zakonodaja in nadzor inšpektorjev.

Napisal: N. Z.

Vir: N1, zajem zaslona YT