Borut Pahor, zagledal truplo!? ”Osuplo vprašam: What the f*** is that?”

”Tečem ob obali Kaspijskega morja in že na daleč vidim veliko gneči ljudi okoli nečesa. Premaga me radovednost in pridem bliže. Ograja množici ljudi preprečuje, da bi prišli še bliže, tam so lahko samo veterinarji ali nekaj takega. Ljudje fotografirajo in se čudijo v njihovem jeziku. Potem pa zagledam temnopoltega tekača, ki se tako kot jaz ozira okoli, pristopim in ga osuplo vprašam: “What the fuck is that?” Enako osuplo se tudi sam na glas sprašuje: “It seems to be a fucking whale, but man, here in this water? Kaj vi pravite?” se na Instagramu sprašuje nekdanji predsednik republike Borut Pahor.

View this post on Instagram

A post shared by Borut Pahor (@borutpahor)

Njegovi sledilci mu sicer očitajo grde besede in mu na dušo polagajo, da ga je kit želel spoznati.

Kaj pravijo na CNN?

Ogromen, gnusno smrdeč, 16-metrski kit glavač leži na obali Kaspijskega jezera, največjega jezera na svetu, že od ponedeljka. Prizor je presenetljiv; v tem ogromnem vodnem telesu namreč ne živijo kiti glavači. Mnogi ljudje, ki so se zbrali, da bi si ogledali tega velikanskega morskega sesalca na obali prestolnice Azerbajdžana, Bakuja, še nikoli niso videli takega kita. Ta mrtvi kit pa ni resničen. Gre za hiperrealističen model, ki ga je ustvarila organizacija Captain Boomer, belgijski kolektiv igralcev, kiparjev in znanstvenikov, ki poskušajo opozoriti na globalno ekološko uničenje, vključno s človekovimi vplivi na podnebne spremembe.

Model je bil izdelan s pomočjo kalupov pravih kitov, njegov vonj pa izvira iz vedra gnile ribe, ki so skrita v bližini in dodatno prispevajo k iluziji. Odkar je bil model ustvarjen pred desetletjem, potuje po mestih in obalah, od Evrope do Avstralije. “Ko menimo, da je zgodba prava, se pojavimo v mestu,” je povedal Bart Van Peel iz organizacije Captain Boomer.

Zdaj se je kolektiv odločil, da “naplavi” kita na obale Bakuja, ravno ko se v mestu zbirajo svetovni voditelji na podnebni konferenci COP29, ki jo podpira Združeni narodi, in kjer bodo razpravljali o spopadanju z vse bolj perečo podnebno krizo. Cilj je igrati se z dejstvi in fikcijo, izzvati prepričanja ljudi in jih spodbuditi k razmišljanju, je za CNN povedal Van Peel. Ta neprimerna žival ljudi opozori na to, da je njihova vez z naravo porušena, je še dodal.

su; Foto: Instagram

Drama: Kit rešen izpod pomola, poglejte osupljiv posnetek!

NOVA ZELANDIJA – Rečevalci so v ponedeljek uspešno osvobodili mladega plavega kita, ki se je zagozdil pod zasebnim pomolom na novozelandskem otoku Kawau. Kit je bil med reševalno akcijo miren, po osvoboditvi pa je plaval v globlje vode.

Na otoku Kawau, slikovitem novozelandskem otočku, so se domačini soočili z nenavadno situacijo – mladi plavi kit, ki je bil videti prestrašen in zmeden, se je zagozdil pod zasebnim pristaniščem. Gre za izjemno redko podvrsto plavega kita, ki prebiva v vodah Nove Zelandije skozi vse leto. Ko je bilo opaziti, da kit ne more sam izplavati, so na pomoč poklicali specializirane ekipe za reševanje morskih živali.

Osvobajanje mladega kita

Reševalci so hitro prispeli na prizorišče in takoj začeli z delom. Pomol so morali delno razstaviti, da so omogočili dostop do kita. Ta je ostal miren med celotno operacijo, kar je olajšalo reševanje. Kljub začetni zmedi je kit ostal relativno miren, kar je bilo ključnega pomena za uspešen izid akcije.

Po večurnem napornem delu, je bil kit končno osvobojen okoli 18. ure in je, vidno brez poškodb, odplaval v globlje vode, kjer se je varno oddaljil od obale. To je bil velik uspeh tako za reševalce kot tudi za lokalno skupnost, ki je z zanimanjem spremljala dogajanje.

Plavi kiti in njihova ogroženost

Plavi kiti so že dolgo ogrožena vrsta, saj se njihova populacija znatno zmanjšuje zaradi preteklih kitolovskih aktivnosti. Čeprav so danes zaščiteni, njihova prihodnost ostaja negotova. Mladih kitov, kot je bil ta, je zelo malo, zato je vsaka uspešna reševalna akcija izjemnega pomena za njihovo dolgoročno preživetje.

Kaj sledi za mladega kita?

Biologi bodo še naprej spremljali gibanje tega mladega kita, da se prepričajo o njegovem zdravju in varnosti. S tovrstnimi akcijami Novozelandci kažejo svojo zavezanost k zaščiti teh veličastnih bitij, ki so pomemben del morskega ekosistema.

Reševalna akcija na otoku Kawau je tako še en opomnik na pomembnost varovanja ogroženih živalskih vrst in na nujnost hitrega odziva, ko se znajdejo v težavah.

Napisal: N. Z.

Vir: X

Resnica o Hvaldimirju: Razkrinkana zgodba o “ruski vohunski” belugi!

V zalivu Risavika na jugu Norveške so nedavno našli truplo beluga kita, ki je že leta buril domišljijo javnosti zaradi domnevnih povezav z rusko vojsko. Kit, znan pod imenom Hvaldimir, je postal mednarodna senzacija leta 2019, ko so ga prvič opazili z nenavadnim pasom okoli trupa, kar je sprožilo številne govorice o njegovem morebitnem vohunskem izvoru.

Hvaldimirjeva zgodba: Od skrivnostnega začetka do tragičnega konca

Hvaldimir, čigar ime je igriva kombinacija norveške besede za kita “hval” in imena ruskega predsednika Vladimirja Putina, je prvič pritegnil pozornost, ko so ribiči aprila 2019 v bližini Hammerfesta na severu Norveške opazili kita z nenavadnim pasom. Na pasu je bil napis “Oprema St. Petersburg,” kar je hitro sprožilo špekulacije, da bi kit lahko bil izurjen za rusko vohunsko misijo. Čeprav ruska stran nikoli ni uradno priznala povezave s Hvaldimirjem, je pas, skupaj z njegovo krotkostjo in navezanostjo na ljudi, pustil močan vtis na javnost in medije.

Kljub začetni misteriji je Hvaldimir postal ljubljenec javnosti, še posebej na Norveškem, kjer so ga pogosto opažali v različnih obalnih mestih. Kit se je hitro prilagodil življenju med ljudmi, kar je dodatno utrdilo prepričanje, da je bil dolgo časa v ujetništvu in morda celo del vojaškega programa, kjer so ga naučili interakcije z ljudmi. Njegova radovednost in pripravljenost na igro s turisti sta postala njegova značilnost, zaradi česar so ga mnogi vzljubili.

Skrivnostna smrt in odprta vprašanja

31. avgusta 2024 so ribiči med ribolovom v zalivu Risavika naleteli na truplo Hvaldimirja, ki je mrtvo plavalo na površju. Njegova smrt je globoko prizadela mnoge, še posebej tiste, ki so ga spremljali in skrbeli zanj. Morski biolog Sebastian Strand, ki je vodil projekt spremljanja Hvaldimirja v sklopu neprofitne organizacije Marine Mind, je izjavil, da ni bilo vidnih zunanjih poškodb na truplu, kar dodatno zapleta ugibanja o vzroku smrti.

Čeprav je bil Hvaldimir še pred nekaj dnevi videti v dobrem zdravstvenem stanju, so strokovnjaki zdaj soočeni z izzivom ugotoviti, kaj bi lahko povzročilo njegovo nenadno smrt. Strand je dejal, da bodo truplo prenesli v ustrezno ustanovo, kjer bodo opravili podrobnejši pregled in poskušali ugotoviti dejanski vzrok smrti. Čeprav so na Hvaldimirju našli sledi, ki bi lahko bile posledica ugrizov ptic ali drugih morskih živali, to ne pojasnjuje njegovega nenadnega pogina.

Hvaldimir: več kot le vohunska teorija

Medtem ko je bila teorija o Hvaldimirju kot ruskem vohunskem kitu tista, ki je najbolj pritegnila pozornost, obstajajo tudi druge razlage za njegovo nenavadno vedenje in preteklost. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi Hvaldimir lahko bil terapevtski kit, ki je bil vključen v programe za pomoč otrokom z motnjami v razvoju na ruskem daljnem severu. Drugi spet verjamejo, da je bil Hvaldimir preprosto žrtev nenavadne usode, ki ga je pripeljala v neposreden stik z ljudmi in postavila v središče medijske pozornosti.

Kakorkoli že, Hvaldimirjeva zgodba je odraz kompleksnosti odnosa med ljudmi in divjimi živalmi. Njegova smrt je priložnost za razmislek o tem, kako lahko človeški vpliv, neposreden ali posreden, vpliva na življenje morskih bitij, ki bi v svojem naravnem okolju morda živela povsem drugačno življenje.

Hvaldimir bo ostal v spominu kot kit, ki je združil Norvežane in svet v občudovanju njegove nenavadne zgodbe, pa naj je bila ta zgodba resnična ali le plod kolektivne domišljije. Njegova smrt je opozorilo, da skrivnosti narave še vedno čakajo na razkritje, hkrati pa tudi žalostna opomba o krhkosti življenja, tudi tistega, ki se zdi tako trdno povezano z našo človeško zgodbo.

Napisal: N. Z.

Vir: www