Kitajci šokirali svet: Avtocesto obnovili brez enega samega delavca!
Ko govorimo o gradbeništvu, si običajno predstavljamo množico delavcev v zaščitnih jopičih, ogromne stroje, ki se premikajo pod budnim očesom inženirjev, ter prašno, hrupno okolje, kjer se v poletni vročini ali hladnih zimskih dneh garanje nikoli ne konča. A Kitajci so to predstavo pravkar izbrisali iz realnosti. Predstavljajte si avtocesto, skoraj 18 kilometrov dolgo, ki je bila obnovljena brez prisotnosti človeške delovne sile.
Ne, to ni prizor iz futurističnega filma – to se je dejansko zgodilo na avtocesti, ki povezuje Peking, Hong Kong in Macao, kjer so avtonomni stroji v nekaj dneh preplastili cestišče s popolno natančnostjo, brez enega samega delavca na terenu. Gre za zgodovinski trenutek v gradbeništvu, ki bi lahko popolnoma spremenil način, kako gradimo infrastrukturo v prihodnosti.
Revolucija v gradbeništvu: Stroji prevzemajo vajeti
Kitajska je že večkrat dokazala, da v inovacijah ne pozna meja, a tokratni podvig je resnično prelomen. V floti avtonomnih delovnih vozil, ki so sodelovala pri tem projektu, so bili:
20-metrski polagalnik asfalta, ki je lahko polagal neprekinjen sloj cestišča v širini skoraj 19,25 metra – nekaj, kar je bilo prej nepredstavljivo.
Šest 13-tonskih valjarjev, ki so z dvojnimi valji zagotavljali optimalno stisnjenost materiala.
Trije 30-tonski valjarji z gumijastimi kolesi, ki so celoten proces zaključili s popolno izravnavo površine.
A najbolj osupljiv del? Vsi ti stroji so delovali popolnoma usklajeno, brez potrebe po človeškem nadzoru na terenu.
Kako deluje kitavtonomna gradnja?
Celoten postopek temelji na kombinaciji naprednih algoritmov, satelitskega pozicioniranja in visokohitrostnih komunikacijskih mrež, ki omogočajo brezhibno sinhronizacijo strojev.
Kaj to pomeni v praksi?
Centimetrska natančnost – kjerkoli na gradbišču. Stroji so bili programirani tako, da so sledili predpisani poti brez odstopanj, kar je omogočilo izjemno gladko površino brez nepotrebnih spojev.
Sproten nadzor in prilagajanje – računalniški sistem v realnem času prilagaja tlakovanje in valjanje, s čimer se preprečijo napake, ki jih pogosto povzroči človeški faktor.
Popolna varnost – brez delavcev na terenu je možnost nesreč na delovišču praktično izničena.
To je prihodnost, v kateri gradbišča ne bodo več preplavljena z ljudmi, ampak jih bodo nadomeščali natančno usklajeni stroji, ki ne potrebujejo odmora, niso podvrženi utrujenosti in ne naredijo nepotrebnih napak.
Manj napak, večja vzdržljivost: Kaj to pomeni za voznike?
Ste se kdaj peljali po novem cestišču in po nekaj mesecih že opazili razpoke, vdolbine in neravnine? Eden od razlogov za to je neenakomerno polaganje asfalta ter slabo izvedeni spoji med posameznimi plastmi. Pri klasičnem asfaltiranju morajo stroji pogosto prekiniti delo, kar povzroča prehode med različnimi segmenti ceste.
S Sanyjevim avtonomnim polagalnikom asfalta SAP200C-10, ki lahko naenkrat položi skoraj 19,25 metra širok pas, se je število spojev med plastmi zmanjšalo na minimum. To pomeni:
Manj možnosti za pokanje asfalta.
Večja trdnost in vzdržljivost ceste.
Bolj gladka vozna površina, ki zmanjšuje obrabo pnevmatik.
Takšne ceste bi lahko zdržale dlje brez potrebe po popravilih, kar bi dolgoročno znižalo stroške vzdrževanja.
Kaj to pomeni za gradbeno industrijo?
Ob tej inovaciji se pojavljajo velika vprašanja, ki bodo v prihodnosti močno vplivala na globalno gradbeništvo:
Bo to pomenilo konec klasičnih gradbišč?
Kaj bo s tisoči delavcev, ki so zdaj zaposleni v cestogradnji?
Se bo avtomatizacija razširila tudi na druga področja – na primer gradnjo stavb in mostov?
Čeprav Kitajska poudarja, da je glavni cilj večja varnost in nižji stroški, je jasno, da se bo zaradi tega mnogim postavilo vprašanje o prihodnosti zaposlitve. Po eni strani je delo na avtocestah nevarno, fizično naporno in podvrženo vremenskim razmeram, po drugi strani pa je to za mnoge ljudi vir zaslužka, ki bi lahko v prihodnosti postal ogrožen.
Bo svet sledil kitajskemu zgledu?
Medtem ko Kitajska že aktivno preizkuša avtonomne rešitve v cestogradnji, logistiki in celo gradnji nebotičnikov, je vprašanje, kako hitro bodo tovrstne tehnologije prevzele svetovni trg.
V Evropi in ZDA se že testirajo podobni koncepti, a pravne omejitve, stroga varnostna pravila in sindikalni pritiski upočasnjujejo proces. Kitajska pa je s svojo agresivno politiko tehnološkega razvoja naredila drzen korak naprej, ki bi lahko preoblikoval gradbeništvo v nekaj, kar si danes še težko predstavljamo.
Prihodnost brez ljudi na gradbiščih?
Je to začetek konca tradicionalne gradnje cest? Kitajska je dokazala, da je možno avtocesto obnoviti brez enega samega delavca na terenu – in to hitreje, bolj natančno in varneje kot kadarkoli prej.
A pri tem ne smemo zanemariti posledic:
Prihodnost bo zahtevala manj delavcev, a več inženirjev in tehničnih strokovnjakov za nadzor algoritmov.
Ceste bodo bolj trpežne in gladke, a bo morda dostop do takšne tehnologije omejen le na najrazvitejše države.
Kitajska je postavila nov standard – ali bodo druge države sledile temu zgledu ali ostale pri tradicionalnih metodah?
Ne glede na vse je to velik korak naprej v avtomatizaciji gradbeništva – in mogoče že čez nekaj let ne bomo več govorili o delovnih ekipah na avtocestah, ampak le o flotah robotov, ki bodo v tišini in s popolno natančnostjo ustvarjale ceste prihodnosti.
Napisal: E. K.
Vir: YouTube
DeepSeek proti ChatGPT: Ali je Kitajska pravkar premagala OpenAI?
Ko govorimo o umetni inteligenci, se običajno takoj spomnimo na ameriške gigante, kot sta OpenAI in Meta. A prav ti velikani so pred kratkim dobili nepričakovanega izzivalca – kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek, ki je z modelom DeepSeek-R1 presenetilo tako industrijo kot vlagatelje. Njihova tehnologija ne prinaša le visoke zmogljivosti, temveč tudi bistveno nižje stroške razvoja, kar lahko pretrese globalno razmerje moči na področju AI.
Kdo stoji za DeepSeekom?
Za DeepSeekom stoji Liang Wenfeng, človek, ki ni neznanec v svetu finančne tehnologije in umetne inteligence. Kot nekdanji vodja kvantitativnega hedge sklada High-Flyer je že vrsto let razvijal algoritme za avtomatizirano trgovanje, zdaj pa je svoje znanje prenesel v enega najhitreje rastočih sektorjev – generativno umetno inteligenco.
Njegova ekipa ni sestavljena iz običajnih razvijalcev. Gre za kombinacijo izkušenih inženirjev iz tehnoloških gigantov, kot sta Tencent in Huawei, ter mladih talentov s kitajskih elitnih univerz, kot sta Tsinghua in Fudan. Čeprav je podjetje ustanovljeno šele leta 2023, je že zdaj očitno, da ga ne gre podcenjevati.
Kaj DeepSeek-r1 prinaša novega?
DeepSeek-R1 ni le še en AI model, ki odgovarja na vprašanja. Njegova glavna posebnost je “mešanica strokovnjakov” (mixture of experts), pristop, ki mu omogoča, da ob vsakem vprašanju aktivira le najbolj relevantne dele modela. To vodi do hitrejšega delovanja, manjše porabe energije in posledično nižjih stroškov uporabe.
Za primerjavo: OpenAI-jev GPT-4 Turbo uporablja podobno tehniko, a DeepSeek trdi, da jo je izpopolnil do te mere, da se njegov model lahko kosa z najboljšimi, pri tem pa porabi do 40 % manj računalniške moči.
Poleg tega DeepSeek stavi na odprtokodnost, kar pomeni, da lahko razvijalci po vsem svetu dostopajo do njegove kode in jo prilagajajo lastnim potrebam. To je neposreden izziv OpenAI-ju, ki se je v zadnjem letu oddaljil od odprtokodne strategije in svoje modele vse bolj zapira za plačljive uporabnike.
Zakaj DeepSeek skrbi zahodne tehnološke velikane?
Čeprav se pogosto govori, da Kitajska zaostaja za ZDA na področju umetne inteligence, primer DeepSeeka kaže drugačno sliko. V manj kot dveh letih je podjetju uspelo razviti model, ki se uvršča med najboljše na lestvici Chatbot Arena (UC Berkeley), kar pomeni, da že zdaj konkurira uveljavljenim igralcem.
A tisto, kar najbolj skrbi Washington in Silicijevo dolino, ni le tehnološki napredek DeepSeeka, ampak dejstvo, da je Kitajska kljub ameriškim sankcijam našla način, kako razvijati vrhunske modele tudi brez dostopa do najbolj naprednih polprevodnikov Nvidia.
Ameriške sankcije, ki prepovedujejo izvoz visokozmogljivih čipov, naj bi Kitajski otežile razvoj AI modelov, a DeepSeek dokazuje, da omejitve niso bile tako učinkovite, kot so si v Washingtonu predstavljali. Je to prvi resni dokaz, da lahko Kitajska na področju umetne inteligence postane neodvisna od ameriških tehnologij?
Posledice za globalni trg
DeepSeekov uspeh se že odraža tudi na globalnih finančnih trgih. Delnice tehnoloških velikanov, kot sta Nvidia in ASML, so po napovedih DeepSeekovega modela doživele znatne padce, saj vlagatelji vse bolj dvomijo, ali so ameriški in evropski AI giganti še vedno brez prave konkurence.
Hkrati je rast DeepSeeka povzročila porast vrednosti kitajskih AI podjetij, kot sta Iflytek in SenseTime, kar dodatno krepi zaupanje v kitajsko tehnološko industrijo.
Kakšne so pomanjkljivosti DeepSeeka?
Seveda DeepSeek ni brez slabosti. Kot večina kitajskih AI modelov deluje pod strogimi cenzurnimi pravili. To pomeni, da se izogiba občutljivim političnim temam, kot so Tajvan, Hongkong in dogodki na Trgu nebeškega miru. Čeprav to morda ne moti domačih uporabnikov, bi lahko bil to resen problem pri širjenju na zahodne trge.
Poleg tega se DeepSeek že sooča s težavami pri spletni infrastrukturi – povpraševanje po njegovi storitvi je tako veliko, da so strežniki pogosto preobremenjeni. To bi lahko vplivalo na kakovost uporabniške izkušnje, če podjetje ne bo hitro razširilo svojih zmogljivosti.
Bo DeepSeek spremenil igro?
Vprašanje ni več, ali Kitajska lahko razvije konkurenčne modele umetne inteligence – to je DeepSeek že dokazal. Pravo vprašanje je, kako bodo na to odgovorili OpenAI, Meta in ostali igralci na trgu.
Če se bo trend nadaljeval, bi lahko DeepSeek postal ena ključnih sil v umetni inteligenci, kar bi prisililo zahodne tehnološke gigante, da znižajo cene in postanejo bolj odprti pri razvoju novih modelov.
Ne glede na to, ali bomo DeepSeek v prihodnosti uporabljali tudi v Evropi, je jasno, da njegova pojavitev spreminja pravila igre. Umetna inteligenca ni več domena le nekaj ameriških podjetij – Kitajska je pokazala, da je pripravljena naresni korak v novo tehnološko dobo.
Kako se bodo odzvali v ZDA? Bo OpenAI primoran pospešiti svoj razvoj? Ali pa bo prišlo do še večjih političnih napetosti na področju tehnologije? Prihodnji meseci bodo ključni – in DeepSeek jih bo zagotovo narekoval.
Napisal: E. K.
Vir: Deepseek
Se obeta nova pandemija? Močan porast števila bolnikov z virusom HMPV …
Nedavni porast respiratornih virusnih okužb na Kitajskem, še posebej tistih, ki jih povzroča humani metapnevmovirus (HMPV), je pritegnil pozornost zdravstvenih oblasti v ZDA. Kljub temu je ta porast značilen za ta letni čas, strokovnjaki pa zagotavljajo javnost, da to ni znak nove pandemije.
CDC je v rednem stiku z mednarodnimi partnerji in spremlja poročila, je izjavila Belsie González iz Centrov za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) za Everyday Health. Poudarila je, da se prenos HMPV pričakuje tudi v ZDA, še posebej v zimski sezoni respiratornih bolezni, vendar trenutna poročila iz Kitajske ne vzbujajo skrbi.
Humani metapnevmovirus je respiratorni virus, ki pogosto povzroča blage simptome, podobne prehladu, čeprav lahko nekateri primeri privedejo do bronhitisa ali pljučnice, kar zahteva hospitalizacijo. Večina obolelih si opomore v nekaj dneh.
Humani metapnevmovirus – kaj je to in zakaj se o njem malo govori?
Humani metapnevmovirus spada v isto družino virusov kot respiratorni sincicijski virus (RSV) in je najbolj aktiven pozimi in spomladi. Čeprav je bil prvič identificiran leta 2001, raziskave kažejo, da kroži že od 50. let prejšnjega stoletja.
Kljub široki prisotnosti HMPV prejema manj pozornosti kot RSV, COVID-19 ali gripa, saj njegovi simptomi pogosto spominjajo na navaden prehlad. Testiranje na HMPV je redko, saj virus redko vodi do hospitalizacije, je pojasnil dr. Panagis Galiatsatos, pulmolog z Johns Hopkins Medicine, za Everyday Health. Dodal je, da se testiranje običajno izvaja pri imunsko oslabljenih bolnikih na intenzivni negi z dolgotrajnimi respiratornimi težavami.
Tudi ob omejenem testiranju CDC poroča, da je bilo le 1,4 % nedavnih testov pozitivnih na HMPV.
Humani metapnevmovirus – simptomi in rizične skupine
HMPV najpogosteje povzroča simptome, kot so:
kašelj (najbolj izrazit simptom),
povišana telesna temperatura,
zamašen nos,
kratka sapa.
V hujših primerih se lahko pojavi tudi žvižganje v pljučih, kar kaže na vnetje in zoženje dihalnih poti. Čeprav lahko vsakdo zboli za HMPV, so rizične skupine majhni otroci, starejši, osebe z astmo ali KOPB-jem ter imunsko oslabljeni posamezniki.
Humani metapnevmovirus – zdravljenje in preventiva
Trenutno ne obstaja cepivo ali specifično protivirusno zdravljenje za HMPV. Večina obolelih si opomore z osnovno nego, ki vključuje:
zdravila proti bolečinam ali povišani temperaturi,
uporabo vlažilnika zraka ali topel tuš za lajšanje simptomov,
zadosten vnos tekočin,
počitek doma.
Za preprečevanje širjenja HMPV CDC priporoča:
izogibanje tesnemu stiku z obolelimi osebami,
pogosto umivanje rok,
zadrževanje pred dotikanjem obraza,
pokrivanje ust in nosu pri kašljanju ali kihanju,
redno razkuževanje površin,
nošenje mask v gneči ali slabo prezračenih prostorih.
Ni razloga za paniko
Nedavna raven respiratornih okužb na Kitajskem, vključno s HMPV, je skladna s sezonskimi pričakovanji in ne kaže znakov nenavadnih epidemij.
Dr. Peter Chin-Hong, strokovnjak za nalezljive bolezni z Univerze Kalifornija v San Franciscu, je poudaril, da HMPV predstavlja bistveno manjše tveganje kot gripa, RSV ali COVID-19.
”Naš imunski sistem pozna HMPV, večina primerov je blagih, naše znanje o virusu pa je veliko večje, kot je bilo, ko se je prvič pojavil COVID-19,” je dejal in svetoval ljudem, naj sprejmejo osnovne previdnostne ukrepe brez pretirane zaskrbljenosti.
nd; Foto: Pixbay
Groza na smučišču: Deklica visela 12 metrov nad tlemi in nato padla (VIDEO)
Na prvi pogled se zdi sedežnica povsem varen način prevoza, celo čas za kratek oddih med vijuganjem po belih strminah. A dogodek na smučišču Genting Secret Garden v Zhangjiakouju na Kitajskem je opomnil, kako hitro se lahko idiličen smučarski dan spremeni v nočno moro. 12-letna deklica je med vožnjo izgubila ravnotežje in zdrsnila s sedeža – zgrabila jo je panika, prijela se je za ogrodje sedežnice in visela z višine 12 metrov. Kljub trudu je po nekaj trenutkih omahnila in padla proti zasneženemu pobočju.
Kaj je preprečilo tragedijo?
Prisotni so v grozi zadrževali dih, a že trenutek po padcu so oddahnili – deklica je vstala, pretresena, a živa in brez hujših poškodb. Veje dreves, ki so se vzpenjale ob robu proge, in debela plast svežega snega so bili njena rešilna bilka. Če bi bil sneg zbito trd ali če bi padla na kamnita tla, bi bila zgodba verjetno povsem drugačna.
“To ni prvič…”
Priče so dogodek hitro delile na družbenih omrežjih, kjer se je med objavami pojavila skupna nit – tovrstne nesreče se na tem smučišču niso zgodile prvič. “Otroci so majhni, lahki, neizkušeni – če niso ves čas pravilno nameščeni in pod nadzorom, hitro zdrsnejo,” je povedala ena od prič. Uporabniki so pozivali k večji pozornosti smučarskih trenerjev, staršev in predvsem smučarskih letovišč, kjer bi morale biti varnostne naprave za otroke še bolj dodelane.
Kaj pravijo pravila in kaj praksa?
V teoriji so sedežnice opremljene z varovalnimi palicami, ki preprečujejo padce, a dejstvo je, da otroci, zlasti mlajši in manjši, pogosto ne dosežejo varnostnih naslonjal in ne morejo vedno samostojno poskrbeti za svoje ravnotežje. Smučišče Genting Secret Garden, ki se ponaša z modernimi napravami in je gostilo dogodke zimskih olimpijskih iger leta 2022, sicer velja za eno varnejših v regiji, a tovrstni incidenti postavljajo pod vprašaj učinkovitost preventivnih ukrepov.
Učinkovitejši pristop – kako naprej?
Smučarska industrija se pogosto sooča z dilemo – kako zagotoviti popolno varnost ob ohranjanju svobode gibanja in uživanja na snegu? Eden od predlogov je prilagoditev sedežnic za mlajše otroke z dodatnimi varnostnimi elementi ali celo spremljevalci na tečajih smučanja, ki bi zagotovili, da vsak otrok varno prispe na vrh. Nekatera smučišča že uvajajo sedeže z avtomatskimi zaporami, ki se aktivirajo ob določenem gibu.
Srečen razplet, a pomembno opozorilo
Na srečo se je ta dogodek končal brez posledic, a to ne zmanjšuje pomena opozorila: varnost na smučiščih je lahko razlika med običajnim dnem in tragedijo. Smučarji – še posebej otroci – morajo biti poučeni o varnostnih ukrepih, starši morajo biti pozorni na izbiro smučišča in preveriti, kako je poskrbljeno za mlajše obiskovalce.
Ta dogodek na Kitajskem naj bo opomin: tudi tam, kjer se počutimo varne, previdnost nikoli ni odveč.
Napisal: E. K.
Vir: YouTube
Nova zdravstvena grožnja s Kitajske: Bo HMPV naslednji globalni virus?
Ko je 71-letni Grk, ki je pravkar preživljal povsem običajen dan, začutil prve simptome prehlada, si verjetno ni predstavljal, da bo postal prvi evropski primer virusa, ki je Kitajski že povzročil številne preglavice. Še manj, da bo njegovo ime omenjeno v poročilih, ki segajo preko meja Evrope. Humani metapnevmovirus (HMPV) je morda manj znan kot druge bolezni dihal, vendar se je v zadnjih tednih povzpel na seznam zdravstvenih skrbi zaradi nenadnega porasta primerov na Kitajskem.
Kaj vemo o HMPV in zakaj zdaj?
Humani metapnevmovirus ni novinec med respiratornimi virusi – znanstveniki so ga prvič identificirali leta 2001. Pravijo mu tudi “tihi dvojček RSV-ja”, saj povzroča podobne simptome: kašelj, zamašen nos, težko dihanje in včasih vročino. Najpogosteje ga “poberejo” otroci, starejši in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom.
Pa vendar – zakaj zdaj takšen preplah? Na Kitajskem je ta respiratorni virus v zelo kratkem času obremenil že tako napeti zdravstveni sistem, kjer bolnišnice znova pokajo po šivih, zdravstveni delavci pa se borijo proti množičnim primerom okužb. WHO pa pomirja, da gre za sezonski pojav, ki ni nič nenavadnega za zimske mesece. Vendar – ali ni bila tako videti tudi zgodba pred začetkom pandemije COVID-19?
Prvi primer v Evropi – začetek ali osamljen incident?
Prvi potrjeni primer v Evropi prihaja iz Grčije. 71-letnik iz Soluna, ki je sprva obiskal zasebno kliniko zaradi težkega dihanja, je bil hospitaliziran na kliniki Papanicolaou po opravljenem testu PCR, ki je potrdil prisotnost HMPV. Njegova hči se je nekaj dni pred tem vrnila s počitnic na Kitajskem – in ravno to je povezava, ki vnaša zaskrbljenost. Je bil to samo osamljen prenos, ali gre za začetek širjenja okužb tudi drugod po Evropi?
WHO: “Virus ni posebej nevaren” – a previdnost ni odveč
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v svoji izjavi poudarila, da HMPV ni nič novega in da tudi ne gre za posebej nevaren virus. Tiskovna predstavnica WHO je poudarila, da so v stiku s kitajskimi zdravstvenimi oblastmi, ki poročajo o običajnih sezonskih okužbah dihal, vključno z gripo, COVID-19, RSV in HMPV.
Toda: ali nas lahko podatki o “navadnih okužbah” uspavajo? Dejstvo je, da se vsaka sezonska viroza lahko spremeni v težje obvladljivo situacijo, če nanjo nismo dovolj pozorni. Množični stiki v zaprtih prostorih, združeni z nizkimi temperaturami in oslabelimi imunskimi sistemi zaradi zime, so idealni pogoji za širjenje respiratornih bolezni. In HMPV ni izjema.
Previdnostni ukrepi – nauki iz preteklosti
Če nas je pandemija COVID-19 česa naučila, je to, da je previdnost vedno boljša kot ukrepanje, ko je že prepozno. Preprosti higienski ukrepi, kot so umivanje rok, prezračevanje prostorov in izogibanje večjim množicam, lahko preprečijo marsikatero okužbo – ne glede na to, ali gre za gripo, RSV ali metapnevmovirus.
Zdravstvene oblasti po Evropi ostajajo v pripravljenosti, vendar večinoma pozivajo k razumnemu ukrepanju brez pretirane panike. Podobno velja za državljane: če se pojavijo simptomi, ostanite doma in spremljajte svoje stanje. Za HMPV sicer ne obstaja posebno protivirusno zdravilo ali cepivo, zato je zdravljenje predvsem podporno – počitek, hidracija in po potrebi zdravila za znižanje vročine.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih tednih?
Za zdaj ni podatkov, da bi HMPV postal velika grožnja javnemu zdravju, vendar je hiter skok primerov na Kitajskem opomnik, da respiratorne bolezni ne poznajo geografskih meja. Tudi če WHO trdi, da ni razloga za preplah, se številni spomnimo podobnih izjav v začetku leta 2020 – zato je razumljivo, da se ob omembi novega virusa dvigujejo obrvi.
Ali bo humani metapnevmovirus zgolj sezonska zanimivost, ki se bo umaknila s pomladjo, ali pa bo postal povod za širše zdravstvene ukrepe, bomo videli v prihodnjih tednih. Medtem pa velja staro pravilo: bolje preprečiti kot zdraviti.
Napisal: E. K.
Vir: WHO, Freepik
3,4 milijona prijav za eno službo – kaj Kitajce žene v javni sektor?
PEKING: “Železna skleda riža” – stabilnost ali zabloda?
Nacionalni izpit za javno upravo, znan kot guokao, je znova privabil množico mladih Kitajcev – letos rekordnih 3,4 milijona. Je to res vstopnica v svet stabilnosti, ugleda in varnosti ali le idealizirana predstava, ki bo razočarala marsikaterega sanjača?
Guokao: tradicija, ki vzbuja občudovanje in strah
Ko se na Kitajskem omeni “železna skleda riža”, se mnogim nariše podoba življenja brez stresa, z zajamčenim dohodkom in varnostjo do upokojitve. Pa je res vse tako idealno? Nacionalni izpit guokao, ki je danes sinonim za meritokracijo, ima korenine v cesarskem sistemu državnih preizkusov, starim več kot dva tisoč let. Takrat so izbranci dobesedno prisegali zvestobo cesarju – danes pa stabilnosti.
A če je cesar nekoč ponujal službe brez konkurence, se danes za eno delovno mesto poteguje kar 86 ljudi. Letos je bilo na voljo 39.700 mest – številka, ki bledi ob 3,4 milijona prijavljenih. Kar nekaj razočaranih bo tako ostalo na obrobju sistema, vprašanje pa je, ali si bodo sploh kdaj opomogli od poraza.
Izpit guokao privabil milijone ljudi.
Mit o stabilnosti – koliko je vreden?
V času, ko Kitajska prestaja hude gospodarske pretrese – od nepremičninske krize do dolgov lokalnih oblasti – mnogi v javnem sektorju iščejo varno zatočišče. Stabilnost, ki naj bi jo ponujala “železna skleda riža”, je sicer privlačna, vendar je marsikdaj zgolj iluzija.
Iz pokrajin, kot je Guizhou, prihajajo poročila o zamudah pri plačah, celo mesečnih izpadih dohodka. 4000 juanov na mesec? To je vse? Kot je za Reuters pojasnil profesor sociologije: “Sedanja generacija diplomantov ni izkusila množičnih odpuščanj iz 90. let prejšnjega stoletja, zato imajo povsem nerealno predstavo o stabilnosti v javnem sektorju.”
Toda kaj jih žene? Po mnenju mnogih predvsem socialni ugled – priložnost, da se pohvalijo z nazivom javnega uslužbenca in uživajo privilegije, ki jih ta naziv prinaša. Ironija? Tisti privilegiji danes bledijo, vendar to ne odvrne množic.
Zakaj guokao še vedno privablja?
Pravijo, da “upanje umre zadnje”. Morda je prav to razlog, da 24-letna Klaire, ena izmed letošnjih kandidatov, ni oklevala. Kot je povedala za Reuters, je bila priča odpuščanju kolegov med pripravništvom v tehnološkem podjetju. Njena odločitev je bila jasna: “Nočem več tveganja.” Devet ur na dan je posvetila učenju in za inštrukcije odštela 980 juanov – približno 130 evrov. Pri tem ji ni pomagalo niti dejstvo, da pozna javne uslužbence, ki že mesece niso prejeli plače.
Takšne zgodbe kažejo, kako močno je delo v javni upravi vpet v kolektivno zavest. Kljub težavam mladi še vedno vidijo guokao kot priložnost za izhod iz nestabilnega zasebnega sektorja. Je to naivno? Morda – a v situaciji, kjer izbire primanjkuje, se mnogi raje odločijo za iluzijo kot pa za neizbežno resnico.
Guokao je trdno zasidran v zgodovini. Meritokratski pristop, ki so ga uvedli že cesarji dinastije Han, je bil v tistih časih radikalen: funkcije niso bile več dedne, temveč pridobljene z znanjem. Toda danes, ko so zahteve izjemno visoke in so delovna mesta pogosto podplačana, se mnogi sprašujejo, ali sistem še vedno služi svojemu namenu.
Primerjajmo: leta 2014 je bilo za 22.000 delovnih mest prijavljenih 1,4 milijona kandidatov. Število kandidatov se je od takrat več kot podvojilo, število delovnih mest pa ostaja skoraj nespremenjeno. Je to res znak sistema, ki deluje?
Kam pelje prihodnost?
Kitajska vlada se sooča s perečim vprašanjem: kako ustvariti stabilne zaposlitvene priložnosti, ne da bi še bolj obremenila že tako zadolženo državno blagajno? Profesor Alfred Vu z Nacionalne univerze v Singapurju opozarja, da bodo oblasti verjetno nadaljevale s širjenjem javnega sektorja, a pri tem zanemarile ključne reforme. “Sedanje vodstvo raje igra na karto stabilnosti kot pa na dolgoročne spremembe,” pravi.
A tudi to ima svojo ceno. Zadolženost lokalnih oblasti, znižanje državnih prihodkov in stagnacija gospodarstva so opozorila, ki jih ne gre spregledati. Čeprav se mnogi še vedno zanašajo na “železno skledo riža”, ta vse bolj poka – in morda bo nekoč dokončno počila.
Guokao – simbol upanja ali preteklosti?
Kljub vsem težavam guokao ostaja močan simbol tradicije in priložnosti. Mladi Kitajci, prežeti z idealizmom, se morda ne zavedajo vseh pasti, a vztrajanje pri tem sistemu kaže, kako globoko je zakoreninjena želja po stabilnosti.
Kaj bo prinesla prihodnost? Morda reforme, morda še večjo krizo. A eno je gotovo – “železna skleda riža” bo še naprej navdihovala, razočarala in delila mnenja.
Napisal: N. Z.
Vir: RtvSlo.si, Reuters
V jutranjih urah nas je dvakrat streslo zaradi močnega potresa na Kitajskem – ste čutili?
ŽELEZNIKI – Zgodaj zjutraj, ko je večina ljudi še mirno spala, se je pri Železnikih zgodil potres z magnitudo 1,4. Dogodek, ki ga je zabeležila Agencija RS za okolje (ARSO), je bil sicer razmeroma šibek, a ga je kljub temu čutilo nekaj domačinov – torej, ste med njimi tudi vi?
Zanimivo je, kako se manjši potresi, kot je bil današnji, pogosto izmuznejo pozornosti širše javnosti – razen seveda tistim, ki jih neposredno občutijo. Tokratno tresenje, ki se je zgodilo ob 5:34 zjutraj, je bilo prijavljeno s strani treh prebivalcev, kar kaže na to, da je šlo za dogodek, ki je sicer vznemiril, a ni povzročil škode. Kljub temu pa ni odveč vprašanje: smo Slovenci pripravljeni na močnejše potrese, ki jih statistično lahko pričakujemo?
Potresna aktivnost v Sloveniji – mirni, a previdni?
Današnji dogodek je del širše slike, ki jo rišejo potresne aktivnosti v Sloveniji. Naš prostor se nahaja na stičišču Jadranske plošče in Evrazijske plošče, kar pomeni, da potresi pri nas niso nobena redkost. A čeprav večina teh sunkov ostane v območju nizkih magnitud, kot so bili nedavni tresljaji, ne smemo pozabiti, da so v preteklosti večji potresi, denimo tisti leta 1895 v Ljubljani, povzročili opustošenje.
V zadnjih nekaj dneh smo v Sloveniji zabeležili več potresov, nekateri pa so bili celo dovolj močni, da so pritegnili pozornost večjega števila ljudi.
6. januar ob 21:52: Pri Dolenjskih Toplicah se je zgodil potres z magnitudo 1,4 in intenziteto IV, ki ga je občutilo kar 521 ljudi. Za primerjavo, to je kot da bi vsak prebivalec Dolenjskih Toplic in okoliških vasi vsaj za trenutek ustavil svoj korak in se vprašal, ali se tla res premikajo.
1. januar ob 23:35: Novo leto je prineslo tresljaje 6 km jugovzhodno od Mislinje. Magnituda 1,1 in intenziteta III sta bili dovolj, da je 13 ljudi ta dogodek zabeležilo kot nekaj, kar jim je vsaj za trenutek zmotilo vsakdan.
In tako pridemo do zanimivega vprašanja – zakaj nekateri potresi z enako magnitudo vplivajo na več ljudi, drugi pa skorajda ostanejo neopazni? Odgovor tiči ne le v moči potresa, temveč tudi v globini žarišča, sestavi tal in celo v tem, kako gosto naseljeno je območje, kjer se potres zgodi.
Potresi v zadnjih dneh. Vir: ARSO
Močan potres z magnitudo 7,1, ki je danes, 7. januarja 2025 ob 2:05 po lokalnem času stresel zahodni del Kitajske (Xizang), je bil zabeležen tudi v Sloveniji, in sicer s pomočjo seizmološke opreme Raspberry Shake na opazovalnici šolske mreže v Podbočju. Ta opazovalnica, ki je del mednarodnega projekta Citizen Science, je kljub veliki oddaljenosti epicentra (6420 km) zaznala jasne premike tal, kar znova potrjuje izjemno občutljivost tovrstnih instrumentov za globalno spremljanje potresov.
Kaj nam pravijo številke – in kaj izkušnje?
Današnji dogodek je, če ga postavimo v kontekst, primer šibkega potresa, ki ga bodo nekateri prebivalci hitro pozabili – dokler jim ga ne bo kdo znova omenil. A pomembno je vedeti, da je Slovenija še vedno potresno ogroženo območje. Ali ste vedeli, da več kot 60 % slovenskega ozemlja leži na potresno ranljivih območjih? To pomeni, da je redno beleženje tudi manjših potresov ključno za dolgoročno analizo in razumevanje geoloških procesov. Majhni potresi, kot današnji pri Železnikih, so pravzaprav del naravnega sproščanja napetosti v Zemljini skorji – nekaj, kar preprečuje nabiranje energije, ki bi lahko ob močnem premiku povzročila katastrofalne posledice.
Lokalna perspektiva: kaj storiti ob potresu?
Vprašajmo se: kako se prebivalci manjših krajev, kot so Železniki, odzivajo na takšne dogodke? V mestih, kjer je infrastruktura gostejša in stanovanja bolj številčna, so ljudje morda bolje informirani o postopkih med potresom. Na podeželju, kjer so hiše pogosto starejše gradnje, pa lahko potres, četudi majhen, povzroči večje skrbi. A kako ukrepati?
Predvsem, ob manjših potresih je ključno ostati miren – večina teh dogodkov ne povzroči škode. Vendar pa velja, da je treba biti pripravljen na vsak scenarij, saj močnejši potres, ki bi prizadel isto območje, ne bi bil zgolj opomnik, temveč resna preizkušnja. Zato je pomembno, da ljudje poznajo osnovne korake ukrepanja:
1. Varno zavetje: Če začutite tresenje, poiščite zavetje pod mizo, stran od oken in težkih predmetov, ki bi lahko padli.
2. Evakuacija: Po koncu potresa ocenite škodo in, če je stavba nestabilna, odidite na odprt prostor.
3. Zavedanje: Redno spremljajte navodila strokovnjakov in lokalnih oblasti. ARSO ponuja obsežno bazo podatkov o potresih in smernice za ravnanje v kriznih situacijah.
Ste tudi vi čutili današnji potres?
Če ste danes ob 5:34 začutili rahlo tresenje tal, je pomembno, da svoje opažanje zabeležite na spletni strani ARSO. Podatki, ki jih posredujejo prebivalci, so ključni za analize in izboljšanje razumevanja potresne aktivnosti v Sloveniji. A tudi če danes niste ničesar opazili, velja razmisliti: je vaš dom pripravljen na morebitne večje potrese?
Naj vas današnji dogodek pri Železnikih spomni, da je narava kljub svoji lepoti tudi nepredvidljiva. Bodimo hvaležni za majhne opomnike in se zavedajmo, da je pripravljenost ključna.
Napisal: N. Z.
Vir: ARSO
To prihaja k nam?! Večvirusna epidemija hromi Kitajsko, peč eksplodirala zaradi preveč trupel
Izredne razmere na Kitajskem: Kaos med več virusnimi izbruhi hkrati
PEKING – Kitajska je na kolenih. Država, znana po svoji izjemni disciplini in hitrosti ukrepanja, se tokrat sooča z večplastno krizo, kjer je kombinacija gripe A, HMPV, mikoplazemske pljučnice in COVID-19 povzročila popoln razpad sistema.
Čeprav Kitajska ni tujec zdravstvenim krizam, saj se je še pred nekaj leti bojevala s pandemijo COVID-19, se zdi, da so tokrat razmere celo za azijskega velikana prevelik zalogaj. Bolnišnice so prenatrpane, krematoriji pa tako polni, da – če si to sploh lahko zamislite – peči preprosto eksplodirajo zaradi prevelikega števila trupel. Poroča aboluowang.com.
⚠️ BREAKING:
China 🇨🇳 Declares State of Emergency as Epidemic Overwhelms Hospitals and Crematoriums.
Multiple viruses, including Influenza A, HMPV, Mycoplasma pneumoniae, and COVID-19, are spreading rapidly across China. pic.twitter.com/GRV3XYgrYX
Najhuje so prizadeti najmlajši – morda tisti, ki so najbolj ranljivi, pa tudi tisti, ki o dogajanju ne morejo veliko povedati sami. Otroške bolnišnice so prepolne, starši pa se sprašujejo, ali je res to tisti napredek, ki ga je obljubljala država. Kaj pomeni biti napreden, če je prizor na pediatričnih oddelkih videti kot vojno območje, kjer otroci čakajo na nujno pomoč? Zdi se, da država, ki si želi pokazati moč, pozablja na tiste, ki jo bodo enkrat nasledili – otroke.
Posebej skrb vzbujajo t. i. “bela pljuča” – izraz, ki je hitro postal sinonim za hude okužbe, zaradi katerih so rentgenske slike videti, kot da so pljuča oblečena v plast snega. To je morda poetično, a zagotovo tudi smrtonosno.
Smrt – kako »normalizirana« je lahko?
V provinci Zhejiang je gospa Wang, pogrebnica z dolgoletnimi izkušnjami, situacijo primerjala s prazničnim vrvežem na novoletnih trgih. Absurd? Preprosto realnost – vrsta za kremacijo je dolga, peči so zasedene 24/7, dim pa se vije, kot bi proslavljali nekaj velikega. A namesto praznovanja gre za trajno žalovanje.
Čeprav so Kitajci znani po tem, da znajo obvladovati situacije z jeklenimi živci, je ta prizor presegel meje sprejemljivega. Eksplozije krematorijskih peči – predstavljajte si, kako resne so razmere, da infrastruktura odpoveduje na tako bizaren način! Nekateri bi morda to označili kot nesrečno ironijo, a za prebivalce je to vse prej kot šaljivo. Poroča aboluowang.com.
Ruralna Kitajska – izgubljena v času in prostoru
Ko pogledamo bolj odmaknjene regije, kot je provinca Hunan, vidimo sliko, ki je na las podobna prizorom iz prejšnjega stoletja. Tamkajšnje prebivalstvo pogosto nima dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe – ne zato, ker te ne bi bilo, ampak ker si je preprosto ne morejo privoščiti. Medicinska oskrba v mestih, kjer so visokotehnološke bolnišnice, je za podeželske prebivalce enako nedostopna, kot je bila Luna v času prvih raziskovalcev vesolja.
Globalni vplivi – je svet pripravljen na še eno zdravstveno krizo?
Čeprav bi marsikdo ob omembi Kitajske samo zamahnil z roko in rekel: “Ah, to je njihov problem,” je resnica bolj zapletena. Virusi ne poznajo meja, letalski prevozi pa so jih naredili še bolj nepomembne. Slovenija, čeprav geografsko daleč, bi morala resno razmisliti o ukrepih – zapiranje letalskih povezav, nadzor potnikov iz rizičnih območij in, zakaj ne, priprava zdravstvenih ustanov na morebitni porast okužb.
Je Slovenija sposobna obvladati novo pandemijo? Spomnimo se kaosa med prvo fazo COVID-19 – pomanjkanje mask, nejasni ukrepi, negotovost. Bi lahko tokrat šli skozi vse to še enkrat? Ali morda potrebujemo preventivo, ki bo enkrat za spremembo presegla zgolj reakcijo?
Teorije zarote in družbeni razkol
Medtem ko se Kitajska spopada z virusnim peklom, drugi preštevajo svoje teorije zarote. Slovenski politik Zmago J. Plemeniti je na družbenih omrežjih zapisal: »Američani spet ‘kuhajo’ v svojih laboratorijih, krivi bodo pa Kitajci. Na vsak način bi radi še pred inavguracijo Trumpa zaprli državo in uvedli izredne razmere, kot v času covida.« Njegove besede ne presenečajo, saj je jasno, da so čustveno nabite in usmerjene proti Ameriki – a brez konkretnih dokazov ostajajo zgolj špekulacije.
Smo se česa naučili?
Kitajska kriza je še ena opomnika, da pandemije niso stvar preteklosti, ampak naša nova realnost. Čeprav se zdi, da smo se od COVID-19 nekaj naučili, so tovrstni dogodki dokaz, da še vedno hodimo po tankem ledu. Slovenija bi morala že zdaj razmišljati o prihodnosti – ne zgolj, kako preživeti naslednjo krizo, ampak kako se nanjo pripraviti, da ne bo postala nacionalna katastrofa.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
Kako Kitajska že zdaj živi v letu 2050? Poglejte, kako droni spreminjajo vse!
Predstavljajte si, da se zbudite, oddate naročilo za kavo, čez nekaj minut pa jo dostavi dron – hitro, brez človeškega posredovanja, neposredno na vaš balkon. V tem trenutku je to realnost v številnih delih Kitajske, kjer tehnologija dostave z droni ni več le eksperiment, temveč del vsakdana. Kitajska s tem ne le postavlja globalne standarde, temveč ustvarja povsem nove paradigme logistike in mobilnosti.
Droni kot rešitev za raznoliko pokrajino
Kitajska je znana po svojih kontrastih: od futurističnih metropol, kot je Shenzhen, do oddaljenih, težko dostopnih ruralnih območij. Tradicionalna logistika tukaj pogosto naleti na omejitve – kako hitro in učinkovito dostaviti paket v odročno vas sredi gora ali med milijonsko gnečo v mestu? Odgovor so droni.
Vzemimo primer Shenzhena, mesta, ki mnogi imenujejo “Kitajski Silicijev dolina”. Tam je podjetje Meituan, ki je vodilno na področju dostave hrane, uvedlo dronske poti, ki so integrirane v urbano infrastrukturo. Droni dostavljajo hrano neposredno na strehe zgradb, kjer stranke s pomočjo QR kode prevzamejo svoje naročilo. In kaj to pomeni za uporabnike? Nič več čakanja dostavljalca na motorju, ki se prebija skozi promet.
Toda še bolj impresiven je vpliv te tehnologije na ruralna območja. Na primer, v hribovitem okrožju Xinzhou v bližini Wuhana so droni postali nepogrešljivi za dostavo hrane, zdravil in drugih nujnih potrebščin. Tam, kjer bi tradicionalni tovornjak potreboval ure, da prevozi težko dostopne poti, dron svoj paket dostavi v nekaj minutah. Za ljudi v teh skupnostih to pomeni več kot le udobje – to je včasih razlika med življenjem in smrtjo, še posebej v nujnih situacijah.
Kako je Kitajska postala pionir dostave z droni?
Kitajska ni bila vedno sinonim za tehnološko inovacijo – spomnimo se časa, ko je veljala predvsem za industrijsko velesilo. Toda v zadnjih desetletjih je vlaganje v raziskave in razvoj drastično spremenilo njeno podobo. Podjetja, kot sta DJI in JD.com, so prevzela vodilno vlogo v dronski tehnologiji, pri čemer DJI, ki je svetovni pionir na področju proizvodnje dronov, vodi tudi v razvoju modelov za komercialne dostave.
Najnovejši dosežek DJI je dron FlyCart 30, ki zmore prevažati do 30 kilogramov na razdalji 28 kilometrov – zmogljivost, ki omogoča široko uporabo od dostave hrane do urgentnih medicinskih pošiljk. To je prihodnost logistike, ki ne pozna ovir, pravijo analitiki.
Tehnologija, ki odpira novo gospodarsko panogo
Kitajska vlada aktivno podpira razvoj t. i. nizkoaltitudenjskega gospodarstva. Kaj to pomeni? Gre za širšo uporabo zračnega prostora blizu tal, ki vključuje dronsko dostavo, leteča taksija in celo mini letala za osebno uporabo. Ocenjujejo, da bi lahko ta sektor do leta 2030 ustvaril več bilijonov juanov prihodkov, kar bi Kitajsko postavilo v sam vrh globalnega razvoja.
Izzivi in dileme
Seveda ta revolucija ne prihaja brez izzivov. Kako zagotoviti, da bo zračni prostor varen, ko se bo število dronov eksponentno povečalo? Kako bodo regulacije uravnotežile inovacije in zasebnost? Kitajska že testira pametne sisteme za nadzor zračnega prostora, ki bodo s pomočjo umetne inteligence usmerjali dronski promet.
Napisal: E. K.
Vir: Facebook
Zmago Jelinčič se oglaša s Kitajske: “Ni pomembno, kakšna je – NAŠA JE!” (VIDEO)
Slovenska zgodovina pod lupo: Je Kitajska res vzor, ki ga moramo posnemati?
Zmago Jelinčič nas ponovno spominja na tisto, kar se Slovencem pogosto izmika – spoštovanje do lastne preteklosti. Njegove besede o kitajskem odnosu do zgodovine in naši navadi, da spomenike rušimo, namesto da bi jih ohranili kot del kolektivnega spomina, so dvignile nemalo prahu. A ali je res, da se iz Kitajske lahko naučimo kaj uporabnega?
Slovenski spomeniki: Odražajo zgodovino ali le delitev?
V Sloveniji, kjer se zdi, da imamo skoraj refleks, da preteklost ob vsaki politični spremembi reinterpretiramo, spomeniki pogosto niso le kamen ali bron – postanejo ideološko bojišče. Pomislimo, kako pogosto se spomeniki rušijo, premikajo ali preprosto izginejo. Ali ni že to simptom nezrelega odnosa do zgodovine? Na Kitajskem bi takšno početje verjetno sprožilo ogorčenje, če ne kar mednarodno debato.
Pri nas so polemike stalnica. Spomnimo se denimo rušenja spomenika Borisu Kidriču v Ljubljani, ki je po osamosvojitvi postal simbol totalitarizma. Premik izpostav tega obdobja iz središč mest na bolj obrobne lokacije je bil na eni strani razumljen kot del politične tranzicije, na drugi pa kot brisanje zgodovine. “Ne maramo ga? Odstranimo ga!” – takšna logika je pri nas žal pogosto prisotna.
Nič manj razprave ni sprožil spomenik žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu. Ko je bil postavljen leta 2017, so nasprotniki opozarjali, da se s tem relativizira pomen boja proti fašizmu. Spomenik, ki naj bi simboliziral spravo, je v resnici še bolj poglobil razkol – paradoks, ki ga Slovenci še nismo razrešili.
Anektoda? Pomislimo na spomenik Titu v Velenju – še danes tam stoji, nekateri ga častijo kot simbol delavskih pravic, drugi ga kritizirajo kot ostanek komunizma. V primerjavi s Kitajsko, kjer bi podobni simboli služili kot most med generacijami, se pri nas pogosto spremenijo v orodje političnih obračunavanj.
Kaj nam pove kitajski odnos do zgodovine?
Kitajska, o kateri govori Zmago Jelinčič, ima svojo preteklost postavljeno na piedestal, čeprav ni brezmadežna. Spomeniki, kot je Veliki kitajski zid, niso zgolj opomniki na starodavno moč, ampak tudi sporočilo svetu: “Mi smo narod, ki ga ne morete zlomiti.” Pa vendar, ali Kitajska res časti vse plati svoje zgodovine? Ne smemo pozabiti, da so tam ideološki čiščenja preteklosti tudi pogosta praksa. Kritike Maove kulturne revolucije so, na primer, še danes tabu.
Kljub temu pa Kitajska svoje spomenike uporablja za utrjevanje kolektivne identitete. Slovenci, na drugi strani, se zdi, kot da si z vsakim sporom o spomenikih še bolj razbijamo že tako razdvojeno družbo. Kaj bi se zgodilo, če bi pri nas začeli razmišljati o zgodovini ne kot o orožju, ampak kot o orodju? Bi spomenik lahko postal nekaj, kar povezuje, namesto da deli?
Odstraniti ali pustiti? Slovenska posebnost
Razmislek o tem, kako se Slovenci ukvarjamo z zgodovino, je nujen. Ena najbolj razdvajajočih simbolnih gest zadnjih desetletij je bila zagotovo spominska plošča domobrancem v Rovtah. Za nekatere simbol rehabilitacije kolaboracije, za druge priznanje kompleksnosti slovenske zgodovine. Kdo ima prav? In ali lahko sploh obstaja ena sama resnica?
Na drugi strani pa imamo spomenike, kot je Prešernov kip v Ljubljani, ki je danes nedotakljiv. Si lahko predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi kdo predlagal njegovo odstranitev? Verjetno bi bilo bolj verjetno, da se spopademo z mednarodnim škandalom, kot da bi Slovenci dovolili, da se ikonično delo Maksa Fabjanija in Ivana Zajca premakne. In prav je tako. A zakaj tega odnosa ne razširimo na vse spomenike – tudi na tiste, s katerimi se ne strinjamo?
Ta veseli dan kulture: Kako spoštujemo Prešerna, a pozabljamo druge?
Danes, ko obeležujemo rojstni dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, se vprašajmo: ali bi bil Prešeren danes deležen enakega spoštovanja, če bi živel v tem času? Spomnimo se, da je bil tudi Prešeren v svojem življenju tarča kritik in celo prezira. Kaj, če bi o njem govorili tako, kot danes govorimo o Borisu Kidriču ali drugih zgodovinskih osebnostih? Bi ga še vedno slavili, ali bi postal le še ena tarča za rušenje?
Ali lahko spomeniki postanejo mostovi med generacijami?
Zmago Jelinčič ima prav: zgodovina je naša, kakršna koli že je. Kitajska nam sporoča, da narod brez preteklosti nima prihodnosti. Če se bomo še naprej prepirali o tem, kateri spomenik je primeren in kateri ni, ne bomo nikoli dosegli kolektivne zrelosti. Je rešitev v tem, da zgodovino sprejmemo z vsemi njenimi plati, ali pa se bomo še naprej ukvarjali s tem, kdo ima prav? Odgovor na to vprašanje bo oblikoval prihodnost slovenskega naroda – vprašanje pa ostaja, ali smo nanjo pripravljeni.
Morda je res čas, da nehamo rušiti svojo preteklost in začnemo graditi mostove med generacijami – preteklost je že napisala svoje poglavje, kaj pa bomo storili mi?
Napisal: N. Z.
Vir: X, www
Deli
Facebook
X
WhatsApp
Viber
E-pošta
Kopiraj
Nastavitve zasebnosti na Nadlani.si
Na Nadlani.si se trudimo zagotoviti, da je vaša izkušnja obiska naše spletne strani čim bolj prilagojena vašim osebnim interesom in potrebam. Na podlagi vaše aktivnosti na naši platformi skrbno prilagajamo prikaz člankov in oglasov, ki bi vas utegnili zanimati – to počnemo s pomočjo analize vašega vedenja, da lahko ne le izboljšamo trenutno izkušnjo, ampak tudi razvijamo nove, inovativne funkcionalnosti, ki bodo še bolj ustrezale vaši uporabi. Pri tem uporabljamo piškotke in druge tehnologije sledenja, ki lahko vključujejo tudi obdelavo osebnih podatkov.
Če izberete možnost "Sprejmi vse", soglašate, da na vašo napravo shranimo piškotke z naše strani in strani naših partnerjev – med njimi so, denimo, iskalniki in družbena omrežja. Ta tehnologija nam omogoča dostop do določene vsebine na vaši napravi ter obdelavo osebnih podatkov za namene, kot so profiliranje, tržne analize ali priprava statističnih pregledov. Seveda imate možnost prilagoditi nastavitve – v razdelku "Uredi nastavitve" lahko natančno določite, katere vrste piškotkov želite omogočiti. Če izberete "Sprejmi samo nujne", bomo uporabili izključno piškotke, ki so ključni za delovanje spletne strani.
Vaše podatke skrbno upravlja podjetje Magma Media d.o.o. v sodelovanju z izbranimi partnerji, pri čemer so naši cilji jasni: izboljšati uporabniško izkušnjo, zagotoviti prikaz relevantnih vsebin in prilagojenih oglasov, hkrati pa izvajati meritve učinkovitosti oglaševanja in optimizirati naše storitve. Vaše soglasje je popolnoma prostovoljno – to pomeni, da ga lahko kadarkoli prekličete ali ponovno nastavite. Preklic soglasja ne vpliva na obdelavo podatkov, ki je bila izvedena pred preklicem.
Za podrobnejše informacije o obdelavi vaših podatkov, naših partnerjih in njihovih praksah vas vabimo, da obiščete ustrezni razdelek na naši strani (Splošni pogoji), kjer boste našli vse potrebne podrobnosti. Vaša zasebnost je za nas pomembna, zato si prizadevamo, da imate popoln nadzor nad tem, kako se vaši podatki uporabljajo.
Sprejmi vse
Sprejmi zgolj nujne
Uredi nastavitve
Na portalu Nadlani.si vaše nastavitve zasebnosti niso zgolj tehničen detajl – povezane so z iskalnikom in napravo, ki ju uporabljate v trenutku obiska. Če si ustvarite uporabniški račun, se te nastavitve samodejno shranijo in vam zagotavljajo poenoteno izkušnjo pri vsakem prijavljenem obisku, kar pomeni manj skrbi in več prilagojenih vsebin.
Nepogrešljivi tehnični piškotki
Ni mogoče izključiti.
Brez teh piškotkov preprosto ne bi šlo. So tihi, a ključni pomočniki, ki skrbijo za nemoteno delovanje spletnega mesta in njegovih osnovnih funkcionalnosti. Mednje sodijo piškotki za zagotavljanje tehnične varnosti, shranjevanje vaših priljubljenih nastavitev (kot so izbrane strani ali podatki za prijavo) in tisti, ki uravnavajo obremenitev strežnikov ter zagotavljajo stabilno komunikacijo. Poleg tega omogočajo omejitev števila prikazanih oglasov, s čimer ohranjajo uporabniško izkušnjo pregledno, ter služijo za izvajanje A/B testiranj, ki so nepogrešljiva pri uvajanju izboljšav.
Piškotki za analizo in optimizacijo
Analitični piškotki so naši zvesti zavezniki pri spremljanju statistike – koliko obiskovalcev pride na našo stran, katere vsebine jih najbolj pritegnejo, koliko časa preživijo na posameznih straneh in podobno. Ti podatki nam omogočajo, da nadgradimo našo spletno stran, ji dodamo več uporabnosti in razvijemo nove funkcionalnosti, ki so prilagojene prav vam. Ko se odločite, da omogočite te piškotke, nam dejansko pomagate razumeti, kako uporabljate portal – in tako omogočite, da je vaša izkušnja bolj prijetna in smiselna.
Personalizacija vsebine na podlagi vaših zanimanj
Vsebina, ki jo vidite na naši strani, ni naključna – temelji na vaših prejšnjih obiskih, ogledih izdelkov ali člankov. Na ta način poskrbimo, da so prikazane vsebine relevantne, zanimive in pisane na kožo prav vašim interesom.
Oglaševanje in družbenomedijski piškotki
Oglaševalni piškotki in piškotki, povezani z družbenimi omrežji, igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju prilagojenih oglasov na spletnih mestih tretjih oseb. Gre za datoteke, ki omogočajo, da so oglasi prilagojeni vašim interesom – na primer na podlagi prebranih novic ali že ogledanih oglasov. Poleg tega pomagajo pri merjenju učinkovitosti naših oglaševalskih akcij. Če se odločite, da te piškotke zavrnete, oglasi sicer ne bodo izginili, a bodo manj prilagojeni vašim željam in morda za vas ne bodo tako zanimivi.