Živilo, ki ga uživate vsak dan, se bo podražilo za kar 30%! Odkrijte, zakaj!

Zadnje napovedi na kmetijskem trgu kažejo na to, da se bo kava v prihodnjih mesecih, vsaj v Evropi, podražila za kar 30 odstotkov, kar bo presenetilo marsikaterega ljubitelja tega pijače, ki jo imamo pogosto za enega od osnovnih prehrambenih proizvodov. Na prvi pogled se zdi, da gre za problem, ki se morda nanaša zgolj na izbrane trge, a razmere na svetovnem trgu so precej bolj zapletene in večinoma so posledica ne samo lokalnih vremenskih sprememb, temveč tudi širših ekonomskih in političnih dejavnikov. Kaj to pomeni za slovenskega potrošnika? Ali se bomo tudi pri nas spopadali z višjimi cenami kave, kot jih že opazimo v nekaterih evropskih državah? Poglejmo, kaj se dogaja na trgu kave in zakaj se ni mogoče izogniti tej podražitvi.

Kako so razmere na trgu spremenile ceno kave?

Zadnja leta so že prinesla nekaj presenečenj na področju cen kave. Vse je začelo z dvigom cen kavnih zrn Arabica, ki so na svetovni borzi ICE v New Yorku letos dosegle najvišjo vrednost od leta 1977. Gre za najpomembnejši pokazatelj, ki vpliva na cene kave, saj večina kavnih izdelkov temelji na tem tipu kave. Zadnja podražitev, ki je zadevala zeleno kavo, se je povzpela za kar 70 odstotkov, kar je povzročilo nemalo presenečenj, tako pri proizvajalcih kot pri potrošnikih. Tako visoka rast cen je posledica številnih dejavnikov – od podnebnih sprememb, ki prizadenejo pridelavo kave v Braziliji, do povečanja svetovnega povpraševanja. Seveda pa se vsi ti dejavniki še niso zaustavili, saj se podražitve pričakujejo v naslednjih mesecih.

Pomanjkanje kave in podnebne spremembe

Brazilska letina kave je letos močno prizadeta zaradi suše, kar je povzročilo znatno zmanjšanje količine pridelane kave. Brazilija je največji svetovni proizvajalec kave, zato takšne spremembe vedno povzročijo širše posledice na svetovnem trgu. Razmere v tej južnoameriški državi so izjemno pomembne za svetovno oskrbo s kavo – še posebej, ko gre za kavo Arabica, ki je najbolj priljubljena med potrošniki. Suša, ki je prizadela največje pridelovalne regije, je poleg nižjih pridelkov povzročila še višje stroške pridelave, saj se ob zmanjšanju pridelka povečuje konkurenca za preostalo kavo.

Tudi svetovne politične in ekonomske napetosti niso brez vpliva. Zaradi negotovosti v trgovinskih odnosih med največjimi trgovinskimi partnerji, kot so ZDA in Brazilija, se razmere na trgu še dodatno zaostrujejo. Zlasti zaradi morebitnih novih carinskih politik in drugih regulacij, ki jih predvidevajo nekateri globalni zakonodajalci, bi lahko prišlo do dodatnih podražitev v naslednjih mesecih.

Kako se Slovenija odziva na te spremembe?

V Sloveniji, kjer so kava, predvsem espresso in druge različice priljubljenih napitkov, stalnica v skoraj vseh gospodinjstvih, se že čutijo učinki te podražitve. V zadnjem letu je kava že podražila za 10 odstotkov, kar se odraža v vsakodnevnem življenju. Skodelica espressa, ki je v povprečju stala 1,63 evra lani, je danes že skoraj 1,80 evra v nekaterih lokalih, kar pomeni, da za tiste, ki redno pijejo kavo zunaj doma, to ni zanemarljiv strošek.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo gospodinjstvo v Sloveniji lani povprečno pripravljeno odšteti 125,85 evra za kavo in kavne nadomestke, kar je odraz tega, da je kava za Slovence še vedno precej pomembna. Vendar pa ta trend podražitve povzroča, da se marsikdo odloča za cenejše alternative ali pa preprosto za pripravo kave doma.

Kaj to pomeni za prihodnost potrošnikov?

Čeprav se lahko predvidi, da bo Slovenija v naslednjih mesecih imela podobne težave kot preostali svet, je tudi jasno, da podražitev ni več le vprašanje “če”, temveč “kako hitro in koliko” se bodo cene še dvignile. Čeprav bo prihodnost kave v Sloveniji še vedno odvisna od globalnih ekonomskih razmer, je skoraj gotovo, da bomo morali plačati več – bodisi za kavna zrna v trgovinah bodisi za kavo v lokalih. Kljub temu pa obstajajo načini, kako se prilagoditi: nakup domače kave v večjih pakiranjih ali iskanje akcij, kjer lahko znižamo stroške na dolgi rok.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik