Evropa se znova sooča z nevarnostjo, ki je tako biološke kot gospodarske narave. Bolezen modrikastega jezika, ki se je v zadnjih letih razširila iz jugovzhodnih območij celine, zdaj ogroža kmetijski sektor in živinorejo v več državah. Zadnje primere so zabeležili na Hrvaškem in Poljskem, kar je sprožilo ne le lokalne, ampak tudi globalne odzive – Kitajska je na primer uvedla prepoved uvoza prežvekovalcev in povezanih proizvodov iz obeh držav.

A kaj sploh vemo o tej bolezni? Kako vpliva na živali, ljudi in širšo družbo? Ter, morda najpomembnejše, kako jo lahko omejimo v času, ko se zdi, da so naravne ovire za širjenje bolezni skorajda izginile?

Kaj je bolezen modrikastega jezika?

Na prvi pogled ime bolezni zveni kot nekaj, kar bi lahko bilo povsem nenevarno – morda le manjši zaplet pri živalih? Resnica pa je drugačna. Bolezen modrikastega jezika je virusna okužba, ki prizadene domače in divje prežvekovalce, predvsem ovce, govedo in koze. Medtem ko ovce pogosto utrpijo najhujše posledice, je govedo glavni rezervoar virusa. Bolezen prenašajo krvosesne mušice iz rodu Culicoides, majhni insekti, ki po videzu nekoliko spominjajo na komarje, vendar so bolj čokati in manjši.

Zaradi svojih značilnosti je bolezen močno odvisna od podnebnih razmer. Topli in vlažni kraji, kjer mušice lahko razmnožujejo in preživijo, so idealno okolje za širjenje virusa. Zato ne preseneča, da se izbruhi najpogosteje pojavijo v državah z mediteranskim podnebjem ali tam, kjer je veliko naravnih habitatov za mušice.

Simptomi in gospodarske posledice

Kaj se zgodi, ko se žival okuži? Simptomi so boleči in pogosto privedejo do hude oslabelosti:

• Razjede in vnetja ustne in nosne sluznice, kar živali oteži prehranjevanje.
• Otekanje jezika, ki v hujših primerih dobi modrikasto barvo – od tod tudi ime bolezni.
• Poškodbe parkljev, zaradi česar živali težko hodijo in postanejo še bolj ranljive.

Zaradi teh simptomov se pri okuženih živalih zmanjšata prirast in mlečnost, kar neposredno vpliva na gospodarsko uspešnost kmetij. Če k temu dodamo še prepovedi uvoza, kot je tista s strani Kitajske, lahko posledice hitro prerastejo lokalno raven in postanejo mednarodna kriza.

Izbruh na Hrvaškem in Poljskem – opozorilo za vse

Hrvaška je bolezen prijavila v dveh županijah, Poljska pa v eni pokrajini. To morda zveni kot omejeno območje, a narava te bolezni je takšna, da se lahko hitro širi – z vetrom, okuženimi mušicami ali celo prek trgovinskih poti. Zadnji izbruh spada pod serotip BTV 3, ki je bil pred kratkim potrjen tudi v državah, kot so Nemčija, Belgija, Nizozemska in Španija.

Kaj to pomeni za Evropo? Čeprav so prizadeti predvsem rejci na Hrvaškem in Poljskem, se morajo zavedati, da bodo gospodarski učinki občutni tudi drugod. Na primer, Slovenija, ki se geografsko nahaja med tema državama, je močno odvisna od živinoreje, zlasti na območjih, kot sta Štajerska in Prekmurje. Vsaka prepoved uvoza ali povečanje stroškov za nadzor bolezni lahko povzroči domino efekt, ki bo vplival na celotno regijo.

Kitajska prepoved: Kaj je v ozadju?

Kitajska carinska uprava je zaradi prijav na Svetovno organizacijo za zdravje živali (OIE) uvedla prepoved neposrednega in posrednega uvoza prežvekovalcev iz Hrvaške in Poljske. To pomeni, da ne gre le za sveže meso in mlečne izdelke, temveč tudi za vse stranske proizvode, kot so kože, volna in semenski material.

Za države, kot je Hrvaška, ki že tako tekmujejo na zasičenem globalnem trgu, so takšne prepovedi še posebej boleče. Ne gre le za finančne izgube, temveč tudi za zmanjšanje zaupanja v njihovo sposobnost nadzora bolezni, kar ima lahko dolgotrajne posledice.

Kako naprej – rešitve za Evropo?

Izbruhi bolezni modrikastega jezika niso novost, vendar njihova pogostost in razširjenost naraščata. Zakaj? Podnebne spremembe, globalizacija in intenzivna živinoreja ustvarjajo pogoje, kjer virus zlahka najde nove poti za širjenje. Kaj lahko Evropa stori?

1. Okrepiti sistem cepljenja: Cepiva proti posameznim serotipom so na voljo, vendar niso vedno enostavno dostopna ali finančno upravičena za vse rejce. Države bi morale zagotoviti subvencije za cepljenje in raziskave novih cepiv.
2. Izboljšati nadzor in zgodnje odkrivanje: Pasti za mušice in veterinarski pregledi morajo postati stalnica, ne le odziv na krize.
3. Podpirati rejce pri gospodarskih izgubah: Evropski sklad za kmetijstvo in razvoj podeželja bi moral ponuditi dodatne pomoči za rejce v prizadetih regijah.
4. Mednarodno sodelovanje: Hrvaška, Poljska in druge države bi morale sodelovati pri razvoju skupnih strategij za nadzor bolezni, saj virus ne pozna meja.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Občina Sevnica obvešča, da bo na osnovi sklepa Uprave RS za zaščito in reševanje pričela z zbiranjem vlog oškodovancev, ki so imeli škodo v kmetijstvu na tekoči kmetijski proizvodnji zaradi spomladanske pozebe v obdobju od 17. do 22. aprila 2024.

Za prijavo škode je potrebno oddati izpolnjen obrazec. Obrazec je na voljo občinski spletni strani in na Oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Sevnica (I.nadstropje, pisarni št. 102 in 118).

Vloge se bodo na sedežu občine zbirale v času uradnih ur od 4. do 27. novembra 2024.

Obrazec za prijavo škode mora biti s strani oškodovanca (nosilca KMG-MID) izpolnjen in podpisan na obeh predvidenih mestih na obrazcu ter oddan osebno na občino ali poslan po pošti na naslov Občina Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica (datum prejema obrazca na občino je najkasneje do 27. 11. 2024).

K vlogi je potrebno priložiti kopijo subvencijske (zbirne) vloge za leto 2024, in sicer kopijo prve strani zbirne vloge, kjer so osnovni podatki o nosilcu in kmetijskem gospodarstvu ter kopijo geoprostorskega obrazca, kjer je zbirnik GERK-ov z navedbo kultur in površin. Kopije navedenih strani so potrebne zaradi lažjega vnosa podatkov in preverjanje podatkov, ki jih vnese oškodovanec na obrazec.

V obrazcu 2 je obvezno izpolniti naslednje podatke:

PODATKI O NESREČI

• nosilec KMG (ime in priimek), kontaktna telefonska številka nosilca,
• davčna številka,
• naslov nosilca,
• številka KMG – MID,
• transakcijski račun.

OCENA ŠKODE

• številka GERK-a,
• vrsta kulture, ki se prepiše iz šifranta na spletni strani,
• zmanjšanje letnega pridelka (% poškodovanosti pridelka) in
• površina poškodovane kulture v GERK-u.

V primeru, da je bil pridelek zavarovan, je potrebno priložiti kopijo zavarovalne police, zavarovalniški zapisnik – poročilo.

Ocena škode se bo izdelala za reševanje potreb pri izvajanju ukrepov kmetijske politike Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na podlagi ocenjene škode bodo imeli oškodovanci možnost uveljavljanja znižanja oziroma odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znižanja najemnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter uveljavljanja višje sile v okviru ukrepov tekoče kmetijske politike. Ocenjena škoda bo tudi podlaga za oblikovanje pomoči najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom.

Pristojnost Občine Sevnica je zbrati vloge oškodovancev in jih posredovati na Upravo RS za zaščito in reševanje.

Foto: Freepik

LJUBLJANA – Slovenija je prejšnji teden podpisala pomemben sporazum za finančno pomoč Keniji, v vrednosti dva milijona evrov, namenjen reševanju posledic podnebnih sprememb v sušnih predelih države. Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je sporazum podpisala z namestnikom izvršne direktorice Svetovnega programa za hrano (WFP) Carlom Skauom. Sredstva iz Podnebnega sklada bodo uporabljena za krepitev podnebne odpornosti skupnosti, ki jih suše močno prizadenejo.

Pomoč Keniji kot del globalne odgovornosti

Slovenija s to potezo dokazuje svojo zavezanost mednarodnemu sodelovanju in podnebnim ukrepom. Podnebne spremembe predstavljajo enega največjih izzivov našega časa, ki nesorazmerno vplivajo na najranljivejše skupnosti po svetu. Po podatkih Svetovnega programa za hrano je v zadnjih desetih letih več kot 1,7 milijarde ljudi občutilo posledice ekstremnih vremenskih pojavov in podnebnih katastrof, pri čemer je največja prizadetost opazna v revnih državah, ki k podnebni krizi najmanj prispevajo (poroča WFP).

Slovenija bo s financiranjem projektov pripomogla k vzpostavitvi zgodnjih opozorilnih sistemov, trajno izboljšanje prehranske varnosti in podporo trajnostnim kmetijskim praksam v Keniji. Skupaj z WFP bo financirala tudi obnovo degradiranih ekosistemov ter uvajanje klimatsko odpornih kmetijskih praks, ki bodo pomagale zmanjšati občutljivost lokalnega prebivalstva na prihodnje podnebne krize.

Kritike domače javnosti

Podpora projektu je bila deležna tudi kritik. Nekateri slovenski kmetje in javne osebnosti menijo, da bi država morala najprej poskrbeti za svoje kmete, preden namenja sredstva v tujino. Opozorili so na težave z odkupom govedine in prašičev, s katerimi se soočajo slovenski kmetje, in poudarili, da Slovenija iz Kenije ne uvaža dobrin. Kot je zapisal Zmago Jelinčič Plemeniti, gre za prioritizacijo mednarodne pomoči pred domačimi potrebami, pri čemer je izrazil dvom o smiselnosti tovrstnih investicij (poroča na portalu X).

Slovenskemu kmetu prst v rit in obdavčitev govedi in prašičev, ker bojda preveč prdijo, v neko Kenijo pa milijoni slovenskih evrov za sušne predele. Koliko kenijskih dobrin pa uvozi Slovenija iz tega območja? Niti ene! Ampak važno je, da #plešemo 🕺🏻💃🏼 https://t.co/S2Ktf2Phpg

— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) October 24, 2024

Ena izmed uporabnic portala X pa je napisala: “Spoštovani upokojenci, starši otrok s posebnimi potrebami, starsi bolnih otro, ki morate fehtat za pomoč… tole je predvsem na vaš račun… volitve bodo… voli resno, voli desno…”

Vpliv podnebnih sprememb na globalno prehransko varnost

Podnebne spremembe so glavni vzrok za povečanje števila lačnih po svetu. Suše, poplave in druge ekstremne vremenske razmere neposredno vplivajo na pridelavo hrane in ogrožajo prehransko varnost milijonov ljudi. Kot navaja WFP, je skoraj 4 milijone ljudi leta 2022 prejemalo pomoč v obliki klimatskega zavarovanja, ki jim je zagotavljalo izplačila po naravnih nesrečah (poroča WFP).

Slovenska vlada s tovrstnimi ukrepi ne zasleduje le humanitarnih ciljev, ampak tudi izpolnjuje svoje zaveze v boju proti podnebnim spremembam in prispeva k trajnostnemu razvoju, kar je v skladu s cilji Evropske unije. Financiranje projektov, kot je ta v Keniji, je del širšega trenda povečevanja slovenskih prispevkov za mednarodno razvojno pomoč. V letu 2024 je Slovenija namenila 3,287,000 evrov za humanitarno in razvojno pomoč, od tega 2,160,000 evrov za humanitarne prispevke (poroča GOV.SI).

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA bo letos v Gornji Radgoni od 24. do 29. avgusta tudi ob svoji 62. ponovitvi ohranil sloves največjega in najpomembnejšega kmetijsko-živilskega sejma v tem delu Evrope. Z več kot 1700 razstavljavci iz več kot 30-ih sodelujočih držav bo ponujal vrhunsko tehniko, opremo in sredstva za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo. S strokovnimi razstavami živali in predstavitvami v maneži bo prikazal najboljše rejske dosežke in vabil s sonaravnimi praksami in nasveti v sejemske vrtove. Povezoval bo s strokovnimi in stanovskimi srečanji in nazdravil uspešnemu poslovnemu, strokovnemu in prijateljskemu druženju z najboljšimi kmetijskimi pridelki ter nagrajenimi prehranskimi izdelki in vini. V družbi Vinske kraljice Slovenije se bodo še posebej zlatile žlahtne kapljice jubilejnega, 50. ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona. Država partnerica sejma bo Bolgarija. Ob njej bodo najvidnejši domači in tuji ponudniki ter ključne slovenske državne, gospodarske in strokovne organizacije predstavile pogled v prihodnost, inovativne kmetijske in živilske tehnologije, odlične pridelke, prehrano, vina in mednarodno sodelovanje. Vsebinski in strokovni poudarki bodo na prehranski varnosti, mladih in inovacijah, digitalizaciji in umetni inteligenci v kmetijstvu, ekološkem in ohranitvenem kmetijstvu, na učinkovitem gospodarjenju z gozdovi, prihodnosti podeželja, prilagajanju podnebnim spremembam in varovanju vodnih virov.

NAJPRODORNEJŠI PONUDNIKI IZ VSEH KONTINENTOV IN DRŽAVA PARTNERICA BOLGARIJA

Prepoznavni domači in tuji razstavljavci bodo ponujali inovativne digitalne rešitve, najnovejšo tehnologijo in vodilne svetovne blagovne znamke kmetijske ter gozdarske mehanizacije in opreme. Na voljo bodo semena, sadike, sredstva za prehrano in varstvo rastlin, oprema za živilsko-predelovalno industrijo in gastronomijo. Predstavljeni in v pokušnjo bodo odlični pridelki in prehranski izdelki slovenske živilsko predelovalne industrije in dopolnilne dejavnosti kmetij. Vinska hala bo ponujala odlična vina ter vinogradniško in vinarsko opremo. Bogat bo program kmetijskih gradenj, izdelkov za koriščenje obnovljivih virov energije ter opreme za urejanje vrtov in okolice bivališč. Podjetja, ki bodo sodelovala na razstavnem prostoru Bolgarije, bodo med drugim predstavila med, sladke in slane jedi iz ekološko pridelanega sadja, zelenjave in različnih oreščkov, vina, organsko pridelana olja, oljne esence, naravno kozmetiko, …

NOVOSTI IZ ČEBELJEGA IN INSTITUCIONALNEGA SVETA

Sejem bodo sooblikovale vodilne vladne, strokovne in stanovske organizacije. Tehtno in zanimivo dogajanje pripravljata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Svoje dejavnosti, pridelke, izdelke in člane bosta predstavili Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije ter najboljše tudi nagradili. GZS Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij bo prikazala in ponudila v pokušnjo izvrstne izdelke najvidnejših slovenskih živilskih podjetij. Svoje izobraževalne programe in dosežke dijakov in študentov bodo predstavljale slovenske biotehniške šole in univerze. V gozdno parkovnem nasadu, strokovnem dogajanju in kot organizator sekaškega tekmovanja lastnikov gozdov bo dejaven Zavod za gozdove Slovenije. Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju s Čebelarsko zvezo društev Pomurja organizira promocijo čebelarstva, čebel in čebeljih pridelkov. Sejem se bo ponašal z novo pridobitvijo, paviljonom Čebelji svet. V njem bodo lahko obiskovalci s pomočjo virtualnih VR-očal spoznali svet čebel, si ogledali filme, posnete v tehnologiji 360°, spoznavali lepote Slovenije s perspektive čebele, se poglobili v skrivnosti čebeljega življenja in slovenskega čebelarstva. S čebelami se bodo lahko tudi fotografirali in celo vonjali propolis.

SEJEM BO ŽIV!

Najboljše tradicije in nove prakse bodo oživljale strokovne predstavitve govedoreje, konjereje, prašičereje, reje drobnice ter avtohtonih pasem domačih živali. Maneža bo vsak dan prizorišče atraktivnih revij. Zanimivi bosta vodenje teličkov s strani mladih rejcev in predstavitev avtohtonih pasem kmetijskih živali s podelitvijo priznanj v nedeljo. V ponedeljek bo predstavljeno in nagrajeno najboljše govedo. Torek bo dan konjerejcev, zlasti pa dan pasme slovenski hladnokrvni konj, ki letos praznuje 60. obletnico pasme in žrebetišča ter dan pasme ljutomerski kasač, ki praznuje častitljivi, 150. jubilej. V torek se bodo predstavile še pasme lipicanec, haflinger, bosanski planinski konj pa gostujoči Quater horse … Sreda bo kot dan rejcev drobnice na maneži predstavila pasme ovc in koz, ki jih redimo v Sloveniji, prikazala striženje ovc in obrezovanje parkljev, delo ovčarskega psa border collieja ter nagradila najboljše reje. Vabile bodo tudi razstave malih živali, rib v ribniku in Vrtec malih živali za najmlajše.

OAZE BLAGOSTANJA

S praktičnimi nasveti, vodenimi ogledi, delavnicami in različnimi dejavnostmi za otroke bodo postregli vrt poljščin, vrtnin in zelišč biotehniške šole Rakičan, Ekološki poligon zeleni dragulji Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, Permakulturno-biodinamičen vrt z ekološko hiško iz slamnatih bal Društva za permakulturo Slovenije v sodelovanju s semenarsko hišo Amarant in Gozdno-parkovni nasad Zavoda za gozdove Slovenije. K ogledu vabita nasad starih sort jablan in trt, razširjenih v Sloveniji. Vzorčni čebelnjak z nasadom medovitih rastlin izobražuje ob sejmu AGRA in skozi vse leto o pomenu čebelarstva in poslanstvu čebel in medovitih rastlin za preživetje človeštva. Kozolec podnebnih ciljev vabi v Povezovalnico z različnimi srečanji in delavnicami na temo trajnostne pridelave, rokodelstva, krožnega gospodarstva in uresničevanja podnebnih ciljev OZN.

TEHTNI STROKOVNI IN POSLOVNI DOGODKI

Agro bodo spremljali številni strokovni posveti, predavanja in okrogle mize na aktualne tematike. Predstavljeni bodo: ekološko, ohranitveno in regenerativno kmetijstvo, nova digitalna orodja za strateško načrtovanje razvoja kmetij, digitalizacija v gozdarstvu, kmetijstvu in prehranski industriji, skrajševanje tržnih verig v akvakulturi, subvencije za gozdarstvo in kmetijstvo, uredba o deforestaciji, podnebne spremembe in dostop do namakanja, pomen kolektivnih blagovnih znamk za gastronomski turizem in razvoj podeželja, Javna služba kmetijskega svetovanja, pregled aktivnosti varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano … Na sporedu bodo živilski, sadjarski in zelenjadarski posvet, posvet o javnem naročanju, o biotski raznovrstnosti, seja komisije DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, srečanje partnerjev SRIP Hrana, srečanje ob dnevu avstrijske Štajerske, B2B Meet4business poslovno srečanje, Madžarsko-slovenski poslovni forum ter ciljni strokovni dogodki s področja prašičereje, govedoreje, reje drobnice, čebelarstva, gozdarstva, veterine,  …

PRIJATELJSKO DRUŽENJE S POSLANSTVOM

Vedro stanovsko druženje obetata Dan Zadružne zveze Slovenije in Dan kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije s podelitvami priznanj. Odvili se bodo državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, kronanje Medene kraljice Slovenije, tekmovanje v plesanju polke, ples maskot, prikaz vodenja teličkov s strani najmlajših rejcev, srečanje starodobnih traktorjev Steyr, tekma vinske reprezentance Slovenije, John Deere tekmovanje v vlečenju vrvi za najmočnejše slovenske fante in številna stanovska srečanja. Obiskovalci bodo lahko vse dni razen v soboto uživali v vodenih pokušnjah vin z jubilejnega, 50. ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona 2024 s Sanjo Ferjančič, Vinsko kraljico Slovenije 2024. Vse dni jim bodo na voljo strokovno vodeni ogledi sejma, vzorčnih nasadov in razstav živali. Ogledali si bodo lahko prikaze uporabe ovčje volne in sodelovali v delavnicah polstenja. Otroci se bodo še posebej zabavali in učili v Vrtcu malih živali in ustvarjalnih delavnicah ter se kratkočasili v lunaparku in na napihljivih igralih. Prav vse pa bo navdušila pestra in slastna kulinarična ponudba.

PODELJENA BODO PRIZNANJA ZA KAKOVOST, PREVERJENO NA STROKOVNIH OCENJEVANJIH POD OKRILJEM SEJMA AGRA. MNOGE IZMED NAGRAJENIH IZDELKOV BO MOGOČE TUDI POSKUSITI.

45. mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov

28. mednarodno ocenjevanje sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod

38. mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov

50. odprto državno ocenjevanje vin “Vino Slovenija Gornja Radgona”, 14. odprto državno ocenjevanje BIO vin

5. mednarodno ocenjevanje medenih pijač

23. ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo

40. Slovenski oskar za embalažo

42. mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme

VABI VAS DNEVNO SVEŽ PROGRAM STROKOVNEGA IN DRUŽABNEGA DOGAJANJA

Vabi vas Leopold I.

Še enkrat vas vabi Leopold I.

Vljudno vabljeni tudi s spletno ceno vstopnice za samo 7,00€!